»Občutek je, da vlada premika tarčo«

Trideseti junij, datum, ki si ga je vlada določila kot mejnik za pripravo besedila zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, je že precej blizu, po včerajšnji res dolgi in na trenutke burni razpravi na krovnih pogajanjih med predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja pa se vse bolj zdi, da bosta strani za doseganje oprijemljivega dogovora potrebovali veliko več časa. Z nekoliko več optimizma so se končali ločeni pogovori med predstavniki vlade, sodnikov in tožilcev.

Kot ena ključnih točk prenove plačnega sistema v javnem sektorju se vse bolj izrisujejo dileme, povezane z vzpostavitvijo stebrov dejavnosti, in vprašanja, ali naj bi bila primerljivost zagotovljena samo znotraj posameznega stebra ali, tako kot je zdaj, po celotnem javnem sektorju. Večini sindikatov se zdi zadnje, torej primerljivost med stebri, pogoj, da bi vanje sploh privolili, pričakujejo pa tudi, da se bo njihovo oblikovanje definiralo v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Med tistimi, ki so izrazili zadržke do primerljivosti med stebri, so, na primer, zdravniki.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik zagovarja izhodišča prenove z vzpostavitvijo stebrov po dejavnostih in primerljivosti znotraj njih. FOTO: Črt Piksi

Vlada je v izhodiščih za prenovo predvidela pet plačnih stebrov: v prvem bi urejali plače funkcionarjev vseh vej oblasti in direktorjev, v drugem stebru bi bili uslužbenci v državnih organih, lokalnih skupnostih, javnih skladih in javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti ter gasilci, v tretjem zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, v četrtem uslužbenci v izobraževanju, kulturi in raziskovalni dejavnosti, v petem pa delavci v drugih javnih zavodih.

»Bil je občutek, da vlada premika tarčo, torej cilj, ki ga ima. Najprej je vztrajala pri tem, da se moramo sindikati opredeliti do plačnih stebrov kot ključne točke novega plačnega sistema. Ko smo se opredelili, pa je postal ključni problem naš predlog, da kljub stebrom primerjamo vsa delovna mesta med seboj. Vprašanje je, ali si vlada želi, da pridemo do konca,« je sinoči komentiral Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki pa poudarja, da so pripravljeni iskati rešitve, ki bi pripeljale do novega plačnega sistema. »Kar nas zadeva, je obstoječi nefunkcionalen, ni pravičen in  verjetno tudi ni obstojen, zato se bo, če ga ne bomo sanirali z rešitvami, ki bodo delovale, v trušču nekontrolirano sesul. To pa bi bila, po mojem, najslabša rešitev,« meni Štrukelj.

»Pripravljeni smo se pogovarjati o tem, da se določene specifike plačnega sistema urejajo v okviru stebrov, pod pogojem, da je zagotovljena primerljivost med posameznimi stebri. Potrebujemo mehanizem primerljivosti med delovnimi mesti ali skupinami skozi celoten javni sektor. Skrbi nas, da se želijo tej primerljivosti izogniti, kar pa za nas ni sprejemljivo,« je izpostavil Jakob Počivavšek, vodja pogajalske druge skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je pričakovala, da se bodo včeraj pogovarjali o vprašanjih, za katere delovna skupina, ki usklajuje besedilo zakona, nima mandata, potem pa »seja ni bila, kot je bilo dogovorjeno, namenjena zapiranju odprtih zadev, ampak smo mnogo ur namenili iskanju konsenza glede prenove kot take«. »Mukoma smo prišli do dogovora, da načeloma podpiramo vzpostavitev stebrov, vendar sindikalne strani niso znale povedati, katere specifike naj bi stebri sploh obravnavali. Znajo povedati, kaj jih moti, kaj bi opredeljevali stebri kot taki pa ne,« je dejala ministrica in dodala, da je danes sistem zgrajen okoli stotih orientacijskih delovnih mest, ki naj bi zagotavljala primerljivost po celotnem javnem sektorju, vse analize pa kažejo, »da smo ta sistem v preteklih letih uspešno izigrali«.

Premik v pogajanjih ocenjuje kot minimalen: »Pomeni le konsenz, da nov sistem osredinimo okrog stebrov, vendar si ne znam predstavljati, kaj naj bi steber pomenili, če jih bomo gradili na enaki primerljivosti med delovnimi mesti po celotnem javnem sektorju, ki je heterogen«. Hkrati je ponovila, da želijo postaviti skupne temelje in odpreti vse elemente, ki tvorijo plačo, ne samo neto vrednost osebnega dohodka posameznika, temveč tudi vse pravice iz delovnega razmerja, ki so definirane v kolektivnih pogodbah in so že pri osnovnih gabaritih, kot so, na primer, dnevi dopusta za zahtevnost dela, zelo različno opredeljene po skupinah.

Brez predloga o nesorazmerjih

Šele po več kot šestih urah so prišli do druge točke, v kateri naj bi se pogovarjali o odpravi plačnih nesorazmerij, ki je, kot poudarjajo sindikalisti, zanje prioriteta. »Razočarani smo, da vlada ni predstavila svojega predloga odprave plačnih nesorazmerij, ki ga je več mesecev napovedovala. Še en dokaz, da nenehno spreminja svoj pristop,« je bil kritičen Jakob Počivavšek. Pogajalska skupina, ki jo vodi, sodelovanje v delovni skupini za zakon celo pogojuje z odpravljanjem nesorazmerij.

Sanja Ajanović Hovnik je odgovorila, da vlada sicer ima svoja izhodišča za odpravo nesorazmerij, a je sindikate pozvala, naj se opredelijo do tega, ali naj pri tem izhajajo pri nesorazmerjih iz že sklenjenih dogovorov, ali naj počakajo, kaj se bo zgodilo pri oblikovanju stebra zdravstva in socialnega varstva ter potem nesorazmerja naravnavajo v oziru nanje, »glede na to, da se nesorazmerja ugotavlja v razmerju do zdravstva in socialnega varstva, anomalije pa tudi drugod, ne samo v plačnem delu«. Pri tem je ponovila, da vztrajajo pri načelu, da dokler ni dogovorjeno vse, ni dogovorjeno nič, zato ne razume pogojevanja nekaterih sindikatov. Njihov odgovor še pričakuje in upa na konstruktivno sodelovanje pri usklajevanju zakona.

Zbližanja pri sodnikih in tožilcih

Kaže, da je bilo več napredka v dopoldanskih pogovorih s predstavniki sodnikov in tožilcev. Potem ko je bilo dokončno jasno, da pavšalnega dodatka po 600 evrov bruto na mesec, ki jim ga je javno obljubil predsednik vlade Robert Golob, zaradi zaostanka v plačah v primerjavi s funkcionarji drugih dveh vej oblasti in javnimi uslužbenci, ne bo, so se pospešila pogajanja za urejanje njihovega položaja, s katerim so že več let zelo nezadovoljni. Zaradi tega se je sodni svet oktobra 2021 obrnil na ustavno sodišče in že dvakrat zaprosil za čimprejšnje odločanje. Zadevo, v kateri izpodbija ureditev v zvezi s plačami sodnikov, ustavno sodišče obravnava absolutno prednostno.

V zvezi z včerajšnjim sestankom je vodja posvetovalne skupine za izboljšanje položaja sodnikov Andrej Ekart sporočil, da so z ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik zbližali stališča do uvrstitve sodnikov v nove plačne razrede in do dodatkov. Obstajajo še razhajanja, a ocenjujejo, da niso nepremagljiva. Na podlagi zadnjih usklajevanj bo ministrstvo pripravilo nov predlog ureditve plačnega položaja sodnikov in se bodo spet sestali prihodnji teden. Predvidevajo, da bodo sledili časovnici in zakonske spremembe, ki se nanašajo na sodnike, pripravili v zakonodajni postopek do 30. junija.

Od prihodnjega tedna se jim bodo pridružili tudi tožilci, s katerimi se je vlada do zdaj pogovarjala posebej, tako da bodo usklajevanja za odpravo plačnih nesorazmerij v pravosodju enotna. Po besedah Mirjam Kline, vodje posvetovalne skupine za odpravo plačnih nesorazmerij na vrhovnem državnem tožilstvu, tožilci vztrajajo, da jih je treba obravnavati enako kot sodnike, kot opredeljuje tudi zakon o državnem tožilstvu. Pripravili so tudi svoj predlog, da bi bile primerljive plače predsednika vrhovnega sodišča, generalnega državnega tožilca in predsednika vlade, potem pa tudi plače vrhovnih sodnikov, vrhovnih državnih tožilcev, ministrov in tako po plačni lestvici navzdol. Prav tako predlagajo vrnitev dodatka za nezdružljivost funkcij. Neuradno je slišati, da tako sodniki kot tožilci pričakujejo zvišanje plač med 15 in 20 odstotki, glede na to, koliko so se jim realno znižale v zadnjih letih.