Najprej izravnava s tistimi, ki so že dobili, potem sistem

Prvega aprila bodo vsi zaposleni v javnem sektorju, ki se jim plače niso zvišale novembra 2021, pridobili en plačni razred oziroma štiri odstotke, kar naj bi predstavljalo prvi korak pri odpravi nesorazmerij v javnem sektorju. Prav ta izravnava zaostankov pri dohodkih primerljivih delovnih mest se bo predvidoma udejanila najprej, za njo pa postopoma v okviru reforme plačnega sistema še vzpostavitev nove plačne lestvice, pri čemer pa bo vlada vztrajala, da ni nič dogovorjenega, dokler ni dogovorjeno vse. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik bo sindikatom v ponedeljek dala v podpis dogovor, da se pogajajo o vsem, ne samo o posameznih elementih plačnega sistema.

Vse sindikalne zahteve, ki jih je ta vlada podedovala, izhajajo iz nezadovoljstva zaradi porušenih razmerij, ki so posledica parcialnih posegov v deklarativno enoten sistem, je prepričana ministrica za javno upravo. Med njimi je dogovor iz novembra 2021 s sindikati zdravstva in socialnega varstva, »ko so se enemu delu javnega sektorja bistveno povečale plače glede na ostali del«, v povprečju za 3 plačne razrede oziroma 12 odstotkov, nekaterim pa tudi za 28 odstotkov.

Tudi zato so se, po njenih besedah, odločili, da se letos in prihodnje leto, do 31. decembra 2024, še na obstoječi plačni lestvici, popravijo krivice tistim, ki so ostali zadaj, hkrati pa naj bi se pogajali za novo lestvico in jo postopoma implementirali za tem, po določeni dinamiki - izhodiščni razredi delovnih mest in nazivov iz spodnje tretjine se na novo plačno lestvico praviloma prevedejo s 1. januarjem 2025, ostali s 1. januarjem 2026, razen funkcionarjev s 1. januarjem 2027.

»Če bi šli najprej na novo plačno lestvico, ne bi naslavljali nesorazmerij. Ocenjujemo, da bi to povzročilo več nezadovoljstva pri sindikatih, ker so bile njihove zahteve obratne,« je utemeljila Sanja Ajanović Hovnik, ki pa ne želi govoriti o finančnem okvirju reforme. »Navsezadnje gre za pogajanja. Dogovoriti želimo vse elemente, ki na koncu vplivajo na plačno politiko, zato ne želimo prejudicirati zgornje meje finančnih učinkov.« Uveljavitev nove plačne lestvice je enkraten dogodek, ki bo stal določeno količino milijonov, kar pa bodo tudi zahteve sindikatov po izravnavi z zdravstvom in socialnim varstvom. Danes so vsa delovna mesta, od najmanj do najbolj odgovornega, pri bruto plači v razmerju 1: 4,7, v izplačanem neto znesku pa še manj. V novem sistemu naj bi to bilo 1: 7, kar pomeni, da bi bruto plača v 67. razredu znašala 8465 evrov bruto, zdaj je najvišja 5890 evrov bruto. Tudi zaradi tega finančnega učinka je prehod postopen, saj naj bi, po zagotovilih ministrice, s tem segmentirali tudi delovna mesta na sredini »kjer so zdaj vsi stisnjeni«.

Med tistimi za katere bodo prioritetno odpravljali nesorazmerja v odnosu do ostalih funkcionarjev, bodo sodniki in tožilci, ki jim je premier Robert Golob januarja obljubil dodatek po 600 evrov bruto, kar je sprožilo plaz sindikalnih zahtev. Interventni zakon, ki bi to urejal, je vlada zaradi pomislekov zakonodajno-pravne službe državnega zbora umaknila. Novega ne bo, je zagotovila Sanja Ajanović Hovnik.

Nekaj finančne rezerve nameravajo pridobiti z zamrznitvijo redne delovne uspešnosti, za katero gre 100 milijonov evrov na leto, od 2024 do vzpostavitve novega sistema, ker ocenjujejo, da povzroča krivice, ker enako obravnava vse, tiste, ki delajo dobro in tiste, ki ne. »Zdaj ne služi stimulaciji, ampak zgolj višanju plač vsem. Dogovoriti je treba nova merila, da se z variabilnim delom nagradi boljše delo,« zagovarja ministrica, ki poudarja, da ne mislijo samo priti s svežim denarjem in ga »uliti v javni sektor«, ampak se ukvarjati tudi z drugimi elementi. Prav vse pa bi bilo treba dogovoriti do 30. junija letos. »Termin je napet. Veliko energije bo treba vložiti, a glede na to, da je na obeh straneh interes, da pride do dogovora, mislim, da je še vedno ulovljiv.«

Na mizi so dopusti, nazivi, dodatki (uvedli bi nove za deficitarnost, za razvoj kadrov in za izjemne dosežke). »V nekaterih delih javnega sektorja imajo neznansko veliko število dopusta. Od direktorice enega od zdravstvenih zavodov sem slišala, da je vsak mesec 30 odstotkov zaposlenih odsotnih, 12 odstotkov zaradi bolniških, ostalo so dopusti in usposabljanja,« je ponazorila.

V dogovoru, ki ga je vlada sklenila z zdravniškim sindikatom Fides za zamrznitev stavke, je zaveza, da bo zdravstveni steber vzpostavljen do 1. aprila. »Prepričana sem, da 1. aprila ne bomo ujeli, a glede na to, da pogajanja tečejo v pravo smer, mislim, da bo na koncu zmagal razum in da en ali dva tedna ne bosta igrala bistvene vloge. Interes vseh je, da naredimo učinkovit sistem, v katerem bodo zaposleni zadovoljni, plače niso edini element nezadovoljstva,« je dejala Sanja Ajanović Hovnik.