Osnutek zakona z »nekaj pomembnimi šibkostmi«

Osnutek zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju ima »nekaj pomembnih šibkosti«, a ga je mogoče pripraviti za zakonodajni postopek, kot je načrtovano, do konca junija, se glasijo prvi odzivi sindikatov na materijo, ki bo podlaga za reformo. Obe pogajalski skupini sta napovedali konstruktivno sodelovanje, vendar ne za vsako ceno in na škodo uslužbencev. Pogrešajo še vladni predlog za odpravo nesorazmerij, ki naj bi ga dobili predvidoma prihodnji teden.

»Vlada je predstavila osnutek, na podlagi katerega bomo skupaj iskali konsenz za postavitev novega sistema plač. Pogovorili smo se o posameznih elementih in členih ter tudi izzivih,« je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik strnila sestanek s predstavniki 45 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki so združeni v dve pogajalski skupini.

Po štiriodstotnem zvišanju plač začetek pogajanj

Z zakonom se bo ukvarjala delovna skupina, v kateri bodo »strokovnjaki, ki materijo razumejo in so operativni«. V njej bo po pet predstavnikov iz vsake pogajalske skupine. Delovne skupine za odpravo nesorazmerij pa bodo sestavili za dejavnosti oziroma kolektivne pogodbe. Te bodo delo začele nekoliko pozneje – s predlogom odprave nesorazmerij se bo vlada predvidoma seznanila prihodnji teden in takrat tudi sprejela izhodišča.

Kako je s pristopom, da dokler ni dogovorjeno vse, ni dogovorjeno nič? »Tudi sindikati se strinjajo s tem, da je veliko stvari, o katerih je treba doseči konsenz, tudi njihovi pogledi na prioritete so tisti, ki določajo ta pristop. Mislim, da s tem ne bo težav,« je odgovorila ministrica, ki meni tudi, »da sta na vseh straneh volja in želja, da najdemo rešitve in da bomo vse orehe uspešno strli«.

V zvezi z napovedjo sodnikov, da bodo aktivnosti zaostrovali, če ne bo dodatka, ki jim ga je obljubil premier Robert Golob, se je Sanja Ajanović Hovnik odzvala, da so se zelo aktivno začeli ukvarjati s pripravo prenove sistema, njen del bodo tudi funkcionarske plače, torej tudi sodniške.

Brez zabetoniranih točk

»Izpostavili smo nekatere pomembne šibkosti tega zakona, vendar hkrati napovedali tudi konstruktivno sodelovanje pri usklajevanju, ob predpostavki, da vlada nima nekih ortodoksnih točk, od katerih ni pripravljena odstopiti oziroma iskati ustreznejše rešitve, ki bi bile sprejemljive tudi za zaposlene. Dobili smo odgovor, da takih točk ni, kar je razveseljivo,« je komentiral Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, in dodal, da je njihova konfederacija opazila, da prihaja »v zakonu do širših in večjih pooblastil vlade pri posameznih elementih plačnega sistema, kjer si jemlje enostranska pooblastila«. S stališča socialnega dialoga in pravic zaposlenih, da vplivajo na pogoje dela, predvsem pa na elemente plač, je ta del zakona po njihovem mnenju kočljiv.

Pričakuje, da pri usklajevanju tega zakona ne bo nič drugače kot pri drugih zakonih, da se bodo s tremi četrtinami členov razmeroma zlahka dogovorili, »potem pa se stvari osredotočijo na nekaj ključnih vsebinskih točk, na katerih se soglasje lomi in tudi tu se bo situacija ponovila«.

»Pri plačni lestvici smo opozorili, da lahko nastane vrzel – nekaj, zlasti funkcionarjev, bo zgoraj, potem nekaj časa nikogar, nato bodo sledili javni uslužbenci. Nobene ambicije nimamo, da bi se pogajali o plačah funkcionarjev, to je stvar vlade, bi pa želeli vzpostaviti, vedeti, razumeti in vplivati na razmerja med funkcionarji kot celoto in javnimi uslužbenci. Razmerje med plačami funkcionarjev in uslužbencev je za nas pomembno vsebinsko vprašanje,« je poudaril Štrukelj, ki ocenjuje, da je rok zaključka 30. junij »trdo postavljen«, vendar izvedljiv, »če bi ujeli to konstruktivno ozračje, kakršno je bilo danes v predstavitvi«. Ta rok pa ne dopušča večjih konfliktov in zapletov med usklajevanjem.

Vodja druge pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je kot pozitivno ocenil, da so pogledi obeh skupin sindikatov dokaj poenoteni in da je vlada potrdila, da bo iskala širok konsenz ter da se je pripravljena pogajati o vseh vsebinah v zakonu.

Pričakuje, da se bodo najhitreje zaprli členi, ki so bili že v preteklosti stvar usklajevanj med prejšnjimi vladami in sindikati, pa so nekako ostali v predalu, ker so tiste vlade hkrati želele spremembe, ki niso bile sprejemljive.

»Za samo presojo plačne lestvice nam manjka ključni del, to pa je predlog odprave plačnih nesorazmerij, ki bo dal enega od odgovorov, kam se bodo delovna mesta razvrščala. Na naši strani bomo poskušali konstruktivno prispevati, da bi predvideni rok dosegli, seveda pa ne za vsako ceno in za rešitve, ki bi bile v škodo javnim uslužbencem,« je poudaril Počivavšek.