O finančni vzdržnosti zdravstva brez ZZZS

Na včerajšnjem dogodku na Brdu, kjer je bila osrednja nit tematike finančna vzdržnost zdravstva, sta nastopila predstavnika zavarovalnic, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa na dogodek ni bil povabljen kot aktivni udeleženec. Prvemu možu strateškega sveta Eriku Breclju se to zdi tragikomično, da med govorniki ni bilo predstavnikov ZZZS, pa je obžalovala tudi Lidija Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

»Danes na Brdu pod okriljem ministrstva za zdravje vse o financiranju zdravstva. Povabljene zasebne zavarovalnice. ZZZS kot aktivni udeleženec pa ne. To je resnična reforma zdravstva,« je opozoril Erik Brecelj, ki na dogodku sicer ni bil navzoč.

Ne glede na to tam predstavljene vsebine niso prinesle bistveno novih informacij. Predstavljene so bile projekcije za stanje v zdravstvu, s katerim se bomo ukvarjali v prihodnosti. Iz njih ne izhaja nič dobrega, če se ne bomo končno odločili in dogovorili o spremembah.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je zato poudaril, da bomo morali v najkrajšem možnem času poiskati dolgoročno vzdržno financiranje zdravstvenega sistema. »Tej nalogi se ne bomo mogli izogniti.« Stroški po njegovem mnenju rastejo v nebo: draži se ambulantno in bolnišnično zdravljenje, tudi na primarni ravni in v socialnih zavodih ter na področju zdravil. V prihodnjem letu bo za temeljne storitve v zdravstvu zmanjkalo že 370 milijonov evrov.

Rešitev za to, kako jih bodo zagotovili, včeraj niso predstavili, so pa bile nakazane nekatere možnosti.

Direktorica urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš jih je navedla kar nekaj (omejitev košarice pravic, krepitev nadzora nad postopki zdravljenja in porabo zdravil …), poudarila pa je, da pritisk na zdravstveni sistem in rast izdatkov lahko zmanjša tudi dobro urejen sistem dolgotrajne oskrbe. Mitja Čok z Inštituta za ekonomska raziskovanja je v projekcije vključil možnost, da bi se ti stroški zmanjšali zaradi ukrepov proti absentizmu, ki se zelo hitro povečuje. Kakšni ukrepi bi to lahko bili, ni znano: informacije bi lahko podal ZZZS, ki pa ga – kot smo zapisali v uvodu –, na dogodek ni bilo.

Črne projekcije

Največji pritisk na zdravstveno blagajno je zaradi demografskih sprememb, je pojasnila Bednaševa. Zdravstveni izdatki za posameznika se namreč zelo hitro povečujejo po 50. letu, polovico vseh izdatkov za zdravstvo pa porabi populacija, starejša od 65 let. Za moškega, starega 80 let, so povprečni zdravstveni stroški 3,5-krat višji kot v starosti od 50 do 54 let, pri ženskah pa malo več kot trikrat višji. V deležu za dolgotrajno oskrbo predstavlja zdravstveni del kar 90 odstotkov.

Na Umarju so tudi primerjali nekatere razmere v zdravstvu s povprečjem EU in ugotovili, da so izdatki za zdravstvo iz žepa nižji kot v EU. Pri nas ti znašajo 2,4 odstotka in 3,3 odstotka v EU. Tako ocenjujejo, da je finančna dostopnost do zdravstvenih storitev v Sloveniji relativno dobra, je pa skrb vzbujajoče, da se izdatki iz žepa v skupni porabi gospodinjstev povečujejo, in to hitreje pri tistih, ki si to lažje privoščijo.

Po drugi strani si petina gospodinjstev z najnižjimi prihodki tega ne more privoščiti. »V tem segmentu so se zelo povečale neizpolnjene potrebe zaradi dolgih čakalnih dob,« je opozorila Bednaševa in dodala, da se s slabšanjem dostopnosti povečuje tudi neenakost v zdravstvu.

Čok je na podlagi projekcij, narejenih na več predpostavkah, tudi tej, da bo obvezni zdravstveni prispevek, ki nadomešča dopolnilo zavarovanje, znašal 35 evrov, zaključil, da javne finance tako visokih obremenitev ne bodo prenesle in bo treba zagotoviti tudi druga sredstva. Letos utegne zmanjkati 88 milijonov evrov. Če bi se temu želeli izogniti, bi moral obvezni prispevek letos znašati 40 evrov, prihodnje leto pa že skoraj 45 evrov.

Ekonomistka Petra Došenović Bonča je opozorila, da dokler se ne bomo pogovarjali, kolikšno je breme posameznih bolezni, se bomo težko pogovarjali o financiranju. Že več let se vrtimo okoli istih zadev, zdaj se bo treba dogovoriti, katere bomo predlagali, in se o njih poenotiti. Sama se zavzema za rešitev, ki ne bo pospešila razvoja vzporednih zdravstvenih zavarovanj in vzporednega zdravstvenega sistema.

Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, je opozorila, da bo Slovenija prišla na prvo mesto med državami OECD glede javnega financiranja zdravstva. Vprašala se je, ali si to lahko privoščimo. »Imamo omejene vire, univerzalne pravice, rezultat tega pa je nedostopnost zdravstvenih storitev. Ali bo še naprej tako ali pa bomo omejili košarico storitev.« Po mnenju Krumbergerjeve se lahko začnemo pogovarjati o jasni razmejitvi med javnim in tržnim sistemom.

Tomaž Glažar, direktor ZD Idrija, je v razpravi dejal, da so za naštete zadeve izvedeli že davno prej. »Ti problemi so bili analizirani že leta 2015, le da podatki zdaj kažejo še hujše stanje. In nobena vlada do zdaj ni naredila nobenega koraka glede na že tedaj predstavljene ugotovitve.« Jih bo zdaj?