Prenova šolstva s prvo strokovno oviro

Šestnajst članov delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja (NPVI) 2023-2033 je ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Feldo ter vodjo delovne skupine Janeza Vogrinca v pismu pozvala, da iz postopka umaknejo predlog sprememb zakona o osnovni šoli. V nasprotnem primeru bodo iz delovne skupine izstopili.

NPVI je bil načrtovan kot ključen dokument, kakšna bosta slovenska vzgoja in izobraževanje v prihodnjem desetletju. Ker je država iz načrta za okrevanje in odpornost dobila sredstva tudi za nekatere spremembe v šolstvu, med drugim za spremembo učnih načrtov, je minister napovedal, da bodo posamezni procesi šolske reforme morali potekati hkrati. Veliko strokovnjakov, tudi članov delovne skupine, je opozarjalo, da je tak vrstni red nesmiseln, a so se vseeno dogovorili za sodelovanje. Ko je ministrstvo 11. maja na portalu e-demokracija objavilo predlog novega zakona o osnovni šoli, pa je imela polovica delovne skupine dovolj.

Učenci bodo v sedmem razredu dobili še drugi tuj jezik

»Kakšen je smisel številnih strokovnih in javnih razprav in kakšen je smisel vseh prizadevanj vseh v delovno skupino vključenih strokovnjakov z univerz, fakultet, podpornih strokovnih ustanov, srednjih in osnovnih šol, vrtcev, strokovnih združenj itn., če na ministrstvu očitno deluje vzporedna struktura, ki se je že odločila, kakšne konkretne sistemske spremembe in ukrepe je odločena uveljaviti, delovno skupino pa dojema predvsem kot pokritje za lastno uveljavljanje šolsko-politične moči in interesov,« so zapisali v javnem pismu.

Predlagane spremembe zakona

Predlog sprememb zakona prinaša sistemske spremembe na več področjih vzgoje in izobraževanja. Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) bi bilo obvezno tudi za tretješolce, v 9. razredu bi ga lahko uporabili tudi za vpis v srednjo šolo. Osnutek predloga zakona spreminja izobraževanje na domu, in sicer bi učence, ki se izobražujejo na domu, izenačili z učenci, ki se izobražujejo v šoli. Največ pomislekov pa vzbuja predlog obveznih dveh tujih jezikov, prvi tuj jezik bi bil obvezen že v prvem, drugi v sedmem razredu. Zamislili so tudi nov koncept razširjenega programa osnovne šole.

Skrb, da bo šolska reforma le kozmetični popravek

Člani delovne skupine v pismu opozarjajo, da imajo strokovnjaki na izbrane rešitve veliko pomislekov. Ministra in vodjo delovne skupine so v pismu vprašali: »Kako bomo poskrbeli za uspešno izvajanje dveh obveznih tujih jezikov v osnovni šoli tudi za tiste, ki že danes le s težavo dosegajo minimalne standarde znanja pri enem obveznem tujem jeziku? Kako bo k temu prispevala nova zasnova razširjenega programa? Kako bodo urejeni prehodi med osnovno šolo in srednjimi šolami nasploh in posebej, ko gre za vprašanje kontinuitete pouka dveh obveznih tujih jezikov? Ali so – ob tem ko iz zakona izločamo podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk ter interesne dejavnosti – pripravljene vsaj kurikularne podlage, ki bi zagotovile, da kakovost razširjenega programa ne bo okrnjena? Niso.«

Daljši pouk, dva tuja jezika in več gibanja

Že videno

V pismu so člani delovne skupine zapisali, da gre za pristop, ki smo ga v Sloveniji že videli: »Nadaljujemo s praksi zadnjih dveh desetletij, ko smo bili priča parcialnim posegom v zakonodajo brez celovitega sistemskega in strateškega premisleka. In za pristop, ki se ne razlikuje od že videnega ob pripravi zadnje Bele knjige leta 2011, ko je strokovna skupina pripravljala strateški dokument, politični odločevalci na ministrstvu pa so v zakonodajni postopek vlagali sistemske spremembe, ne da bi jih zanimalo, ali in koliko bodo te usklajene s premišljenimi predlogi Bele knjige.«

Šolska reforma

Posebej so izpostavili, da so jih s predlogom le seznanili, vsekakor pa se o predlogu niso nič usklajevali: »Ni se mogoče znebiti vtisa, da si nekdo na ministrstvu predstavlja, da povsem zadostuje, če se delovna skupina z odločitvami – za katere niti ni jasno, kdo jih je vsebinsko pripravil – seznani, nato pa kljub številnim vprašanjem in pomislekom strokovnjakinj in strokovnjakov za sistem in izbrane rešitve kot samoumevno predvideva, da bomo svoje razmisleke in dokument NPVI tem odločitvam preprosto prilagodili.«

Ministrstvo pozivajo, da predlog zakonaiz postopka umakne. Pa tudi, da se vzdrži vlaganja predlogov sistemskih rešitev ali njihovih sprememb, dokler ne bo pripravljen NPVI. Če se to ne bo zgodilo, bo 16 podpisnikov pisma iz delovne skupine izstopilo.

Konec maja naslednja seja

Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje so odgovorili, »da je minister prejel dopis in poziv izbranih članov omenjene delovne skupine ter da se bo na naslednjem zasedanju delovne skupine o zadevi točno seznanil. Več informacij bo znanih šele po zasedanju in pogovoru z vsemi člani skupine.«

Felda: Naša šola je zelo dobra, lahko bi bila še boljša

Vodja delovne skupine Janez Vogrinc pa je odgovoril, da so bili člani delovne skupine o načrtovani spremembi zakona o osnovni šoli »seznanjeni na ustanovni seji januarja 2023, saj večina predlaganih sprememb izhaja iz poskusa Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli, ki od šolskega leta 2018/2019 do konca letošnjega leta poteka na 145 šolah. Podrobneje je ministrstvo predlagane spremembe zakona o osnovni šoli, ki so zdaj v javni obravnavi, članom delovne skupine predstavilo na naši marčevski seji. Načrte glede uvajanja tujih jezikov je predstavila Karmen Pižorn, predsednica delovne skupine za pripravo strategije jezikovnega izobraževanja do leta 2030, ki jo je avgusta 2022 imenoval takratni minister Igor Papič. Koncept razširjenega programa osnovne šole pa je predstavil direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj. Razpravo o NPZ imamo predvideno v mesecu maju.«

V zadnjih letih nekatere spremembe vpeljane parcialno in brez premisleka

Priznal je, da bi bilo »idealno, če bi lahko vse predvidene spremembe ustavili, dokler naš program ne bo napisan. In če bi imeli bistveno več časa za diskusijo in premislek o posamezni rešitvi in o tem, kako se posamezna rešitev vključuje v celoten sistem. Ob tem pa se moramo zavedati, da je treba tudi šolam, ki poskusno že peto leto uvajajo spremembe, zagotoviti nadaljnje izvajanje sprememb, ki so se v poskusu potrdile kot pozitivne, enake pogoje pa vsaj postopno zagotoviti tudi učencem drugih šol.«

Dodal je, da se bodo o vsebini pisma člani delovne skupine z ministrom pogovorili na seji konec maja.