Posledice koronskih ukrepov o(b)stajajo in celo vse več jih je. Tako glede na zadnje rezultate meritev za športnovzgojni karton (ŠVK) na osnovnih in srednjih šolah ugotavljajo na fakulteti za šport ljubljanske univerze. Normalizacija šolskega procesa ni prinesla tudi normalizacije gibalnega razvoja otrok, dodajajo.

Na ljubljanski Fakulteti za šport so do začetka junija obdelali ŠVK 357 šol oziroma več kot 130.000 otrok in mladostnikov. Rezultati so pokazali izboljšanje v primerjavi z letom prej, a še vedno je gibalna učinkovitost na ravni leta 2011, ko smo v Sloveniji dosegli najnižjo točko pred koronskim obdobjem. Delamo premalo in prepočasi, opozarjajo v skupini Slofit.

Zbrane in analizirane rezultate meritev za športnovzgojni karton na osnovnih in srednjih šolah je prvič javno predstavil izr. prof. dr. Gregor Starc s fakultete za šport. Na predstavitvi sta sodelovali tudi ravnateljica OŠ Kolezija Nina Triller in pediatrinja, podpredsednica sekcije za primarno pediatrijo Anita Jagrič Friškovec.

Infografika Delo

Telesno maso uravnavajo z odrekanjem hrane

Kot pravi dr. Gregor Starc, so nam štiri generacije otrok pobegnile iz šol, ne da bi kaj storili zanje in za ublažitev njihovih stisk zaradi epidemije. Država ima do otrok dolg, je odločen, zato jim je treba olajšati tudi učne obveznosti.

Korona je naredila svoje: po letu 2021, ko so se šole normalno odprle in delale vse leto, so se izboljšale gibalne sposobnosti otrok. Letos pa se je trend upočasnil. Ne glede na to, da že več let opozarjamo, kaj se je otrokom zgodilo, nam ni uspelo v praksi uveljaviti nobenih rešitev, ki bi otrokom v šoli omogočili več gibanja, je kritičen Starc.

Manj kot 40 odstotkov otrok se je glede gibalne učinkovitosti vrnilo na raven izpred covida, kar 60 odstotkov pa se jih srečuje s slabšo gibljivostjo in tudi s slabšimi uspehi v šoli, s stresom. Nujno je, da jim začnemo pomagati, pravi. Otrok, ki so potencialni vrhunski športniki, je bistveno manj kot pred covidom. Deklic je bilo pred pandemijo izjemnih 15,2 odstotka. Te so v gibalni učinkovitosti bistveno presegle svoje matere. Fantje pa so zdrsnili daleč navzdol.

Delež močnejših otrok je približno tak kot pred pandemijo. A strokovnjaki ostajajo zaskrbljeni, je pojasnil Starc: »Ker izboljševanje telesne zmogljivosti zaostaja za upadom debelosti, nas skrbi, da po epidemiji vse več otrok in mladostnikov svojo telesno maso uravnava z odrekanjem hrane namesto s telesno dejavnostjo. Kar prinaša še dodatna razvojna in zdravstvena tveganja.«

Telesni in gibalni razvoj generacije, ki jo je prizadela epidemija

Na fakulteti so primerjali tudi stopnje telesnega in gibalnega razvoja istih 50.024 otrok pred epidemijo in štiri leta kasneje. Največji upad so zabeležili pri gibljivosti, hitrosti izmeničnih gibov, vzdržljivosti in koordinaciji, otroci pa so v tem času zrasli za 6,2 odstotka nad pričakovanjem. »Naša hipoteza je, da se je višek energije, ki ga niso porabili za gibanje, porabil za rast,« je dejal Starc. Opozoril je, da so ti isti otroci deset odstotkov nižje v gibljivosti kot pred epidemijo: »To pa pomeni napetost, višjo stopnjo stresa.« Dodal je, da bi delo morale prilagoditi tudi šole: »Na večini šol pa so učitelji nadaljevali z delom kot pred korono.«

Koliko gibanja je sploh dovolj? FOTO: Jure Eržen/Delo

Tudi centralni živčni sistem otrok ne deluje kot pred covidom. Če so počasnejši v gibanju, so tudi v razmišljanju, opozarja Starc. Vzdržljivost otrok šepa. Manj začetnega znanja opažajo pri njih, manj so vzdržljivi, manj gibljivi – ves potencial za učenje je bistveno manjši.

Starc je poudaril, da vse to poslabšanje gibljivosti vpliva tudi na učno delo. S tem, ko so slabše telesno zmogljivi in gibljivi, imajo tudi bistveno manjši potencial za učenje. Opozoril je, da bo letos odšla na fakultete generacija, ki ima 16,3-odstotni upad gibalne učinkovitosti v primerjavi z letom 2019. A to še ni najbolj zastrašujoče, je dejal Starc: »Delamo premalo in prepočasi. Štiri generacije so nam že pobegnile iz srednjih šol, ne da bi kaj storili zanje in za ublažitev njihovih stisk zaradi epidemije.« Dodal je, da ima država do otrok velik dolg: »Otroci so bili branik zdravstvenega sistema. Šole in vrtci so bili zaprti, da so ščitili zdravstveni sistem. Država je žrtvovala otroke.«

Boljši v gibanju imajo boljše ocene

Kot pravi ravnateljica OŠ Kolezija Nina Triller, se ekipa na njihovi šoli zaveda pomena športa: »S športnim udejstvovanjem ustvarjamo temeljne pogoje tudi za uspešen napredek otrok na učnem področju. Na šoli spremljamo, kako so rezultati s kartonov povezani z učnim uspehom. Tisti, ki imajo dobre rezultate ali imajo status športnika, imajo tudi dobro znanje in dobre ocene.«

Otroci so najbolj ogroženi, rešitev je gibanje

Pri pouku športa pedagogi pripravljajo usmerjene individualizirane programe za otroke. »Nismo naklonjeni sedenju,« pravi Trillerjeva, na šoli pa že razmišljajo, da bi tudi pri drugih predmetih uvedli gibanje.

Na šoli imajo rekreativne odmore – na zunanjih športno-rekreativnih površinah – brez mobilnih telefonov. Organizirajo tudi tabore za otroke. Ob psihofizičnih izzivih sodobnega časa, opozarja Trillerjeva, pa so se tudi pedagoški delavci znašli v izjemni situaciji, zato bi morda »slofit« karton vpeljali tudi zanje, da bodo lahko kljubovali izzivom.

Problem poklicnih šol

Slabo stanje pri otrocih in mladostnikih opažajo tudi v šolskih ambulantah. Pediatrinja in podpredsednica Sekcije za primarno pediatrijo Anita Jagrič Friškovec že 30 let dela kot šolska zdravnica: »Iz prakse pa lahko povem, da je vedno več slabih drž pri vedno mlajših otrocih. Prihajajo tudi otroci z bolečinami v hrbtu in križu, kar smo pred leti beležili le izjemoma. Najslabše pa je pri dijakih poklicnih šol, kjer imata dve tretjini slabo telesno držo. Ti se v prostem času praviloma manj ukvarjajo s športom, v šolah imajo samo dve uri športni vzgoje na teden, po možnosti eno uro za drugo, ki velikokrat kar odpadeta.«

Debelost otrok bo družbo drago stala

Zdravnica je poudarila, da so zdrava gibala, kar najlažje dosežemo z gibanjem, ključna ne le za posameznika, ampak tudi za družbo: »Iz otrok in mladostnikov, ki imajo okvarjena gibala, bodo izšli slabše produktivni delavci. Še več! Ti delavci bodo veliko na bolniški. Lani je država za absentizem namenila skoraj 700 milijonov evrov, najpogostejša diagnoza pa so bila prav okvarjena gibala.«

In kako bi šole bolje sodelovale z zdravniki? »Z medresorsko skupino obeh krovnih ministrstev oziroma z delom od 'zgoraj navzdol',« meni pediatrinja Anita Jagrič Friškovec.

Pri športni vzgoji FOTO: Polona Malovrh

Rešitve

Na fakulteti za šport vsako leto znova poudarjajo, da bi morali nujno zagotoviti dodatno uro športne vzgoje na dan za vse otroke in mladostnike, da bi na razredni stopnji šport poučevala skupaj razredni učitelj in učitelj športa, več učenja na prostem, gibalne odmore ter čim manj domačih nalog. Najbolj učinkovit program je bil zdrav življenjski slog, a tega še ne bomo dobili nazaj. Namesto tega je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prejšnji mesec zaključilo razpis za sofinanciranje oddelkov z dodatno športno ponudbo v osnovnih šolah. Kot so odgovorili z ministrstva, so prejeli 205 vlog iz 172 osnovnih šol, izbrali so 196 programov na 163 osnovnih šolah. Skupno so razdelili milijon evrov.

Gibanje odvisno od naklonjenosti vodstev šol

Čeprav je bila ideja, tako Starc, dobra, je bil pomislek, da je denarja premalo, upravičen. »Šole so dobile premalo. Pričakovali so, da bo prijav manj, na koncu pa se je prijavila skoraj polovica šol. Očitno se ministrstvo ne zna boriti za sredstva za otroke. Čeprav boljše porabe sredstev ne vidim,« je bil kritičen Starc. Pritrdila mu je ravnateljica OŠ Kolezija Nina Triller: »Na naši šoli smo zelo razočarani, saj smo dobili petkrat manj sredstev, kot smo zaprosili. S tem denarjem načrtovanega programa sploh ne bomo mogli izvesti.« Z ministrstva so odgovorili, da si za leti 2024 in 2025 prizadevajo zagotoviti dodatna sredstva.

Vendarle pa se obetajo spremembe. Starc je pohvalil, da v življenje spravljajo program za srednješolce Zmigaj, vreden štiri milijone evrov. Tudi Starc je namreč zaskrbljen nad poklicnimi šolami: »Fantje iz poklicnih šol so manj gibalno učinkoviti kot gimnazijke. Konkretno to pomeni, da če bi tekmovali, bi gimnazijke premagale fante iz poklicnih šol, kar je biološko nelogično.« Na ministrstvu dodajajo, da bo glede dodatnih športnih aktivnosti v šolah več znanega po celoviti prenovi izobraževalnega sistema, pri kateri sodelujejo tudi predstavniki skupine Slofit.