Učiteljica slovenščine na laški osnovni šoli Primoža Trubarja je med tišjimi. Toda videz vara. V tihi učiteljici se skriva energija tisočih. Že leta organizira noč branja, ki na njihovi šoli poleg knjig pomeni tudi špagete z bolonjsko omako, in prireditev Pokaži svoj talent. Oba dogodka sta tako priljubljena, da so morali vpeljati selekcijske postopke. Je še kaj večji dokaz, da delaš dobro? Ko se otroci trudijo, da lahko petek in soboto preživijo v šoli, kjer z njimi na tleh spi učiteljica.

Tanja Drolec je učiteljica, ki pri svojem delu otroke resnično posluša in upošteva. Pouk prilagaja glede na razred. »Generacija, s katero smo skupaj že tri leta, je bolj športno usmerjena, zato gremo velikokrat ven. Tako smo že brali besedila v berilu pred šolo, odšli smo tudi v park, kjer smo obravnavali zaimke. Vse to se je dobro obneslo. Ampak ne želim poudarjati, da je edina prava pot, da učitelj z učenci hodi v naravo. Pomemben je uravnotežen preplet različnih pristopov. Tudi digitalna pismenost je pomembna, torej vključevanje IKT v pouk, in še druge stvari.«

Da učitelj ugotovi, kaj otroke zanima, kakšni so, je nujen pogovor. Razredničarka je že petnajst let in odkrito pove, da se ji to zdi precej težje kot biti učiteljica. »Razredništvo prinese s seboj predvsem odnose z učenci, med učenci, z njihovimi starši. Pojavlja se veliko različnih situacij, ki jih je treba rešiti. Velikokrat pri tem izhajaš iz svojih izkušenj in vedno znova ugotavljaš, da jih imaš premalo. Pri razredništvu ni učnega načrta, kompasa, po katerem bi se ravnal, ampak slediš svojemu notranjemu glasu, tistemu, kar v nekem trenutku meniš, da je prav in dobro.«

Približki in povprečja

Če dobro poznaš otroke in veš, kaj jih zanima, so lahko tudi njihovi dosežki boljši. »Če otroka zanima šport in če bo dobil besedilo, povezano s športom, bo njegovo bralno razumevanje boljše. Če bo to isto besedilo dobil otrok, ki mu šport ni blizu, bo zelo verjetno imel nižji rezultat. V razredu imam učenca z dodatno strokovno pomočjo. Zelo je šibek na jezikovni ravni. Ampak blesti, če mu dam besedilo, povezano s tehniko, elektriko, kakršnimkoli sestavljanjem, prevoznimi sredstvi …«

Z učenci se učijo tudi v parku. FOTO: osebni arhiv

V zadnjem času večkrat slišimo, kako slabo berejo otroci in kako slabo je njihovo bralno razumevanje. Vendar učiteljica Tanja opozarja, da prevečkrat radi posplošujemo ter govorimo o približkih in povprečjih. Pravi, da po več letih dela v šoli ne more soditi, da bi bilo pred epidemijo bralno razumevanje dosti boljše. »Tisti, ki radi berejo, so knjižni molji, so covidni čas v nasprotju z vrstniki, ki so bili večinoma na različnih zaslonih, porabili za to, da so ogromno brali. Ti otroci so dosegli napredek. Ampak govorimo o peščici otrok. Tisti, ki jim branje ni v užitek, so to zanemarili, in pri njih je stanje še slabše. Povprečna sredina je pač povprečna. Tam bi bilo stanje približno enako s covidom ali brez njega.«

Med epidemijo je prevzela skrb za bralno značko, in ker je bilo vse zaprto, tudi knjižnice, se je odločila, da bo otrokom dala proste roke pri izbiri knjig. Ker se je tak način zelo dobro obnesel, ga je obdržala, redkim otrokom, ki so jim bili seznami priporočenih knjig všeč, pa še vedno svetuje pri izbiri. Enako po novem počno pri domačem branju. »Beležim si njihove izbire in marsikdaj sem presenečena, ker si kakšen otrok izbere knjigo, ki mu je jaz ne bi priporočila, rekla bi mu, da je zanj prezahtevna. Na koncu pa so navdušeni.« Tako s ponosom pove, da so si deklice izbrale in brale Ingoličevi Mladost na stopnicah in Gimnazijko. Otrok ne smemo podcenjevati. »Najlepše je, ko otroci že opravijo govorni nastop pred tablo, nekaj dni kasneje pa povedo, da bi se radi o prebrani knjigi še pogovarjali. Ko vidiš, da so se jih knjige res dotaknile. Potem ko je dobil oceno, ne potegne črte, ampak se pogovarja s tabo! To je čudovito.«

Pri bralni znački in domačem branju prav tako upošteva posamezne značilnosti otrok. Otrokom z dodatno strokovno pomočjo omogoča, da med drugim berejo stripe ali risoromane. Tudi pri tem je zelo pomembno, da učitelj ve, koga ima na drugi strani. »Učencu, ki ima težave z branjem, ima pa zelo rad živali, sem dala v branje Jastrebov let Žige X. Gombača. Govori o dečku Linu, ki je šel na neke vrste prisilne počitnice s starši in se tam čisto po naključju zapletel v neko detektivsko raziskovanje tihotapcev, ki so kradli zaščitene jastrebe. Ta zgodba je mojega učenca potegnila vase in mi je potem rekel: 'Učiteljica, tako sem bral! Nisem mogel nehati.' Knjiga ima okoli 200 strani, pa se mu ob branju ni zdela debela, rekel je celo, da bi še kakšno takšno poskusil prebrati.«

Tanja Drolec pri svojem delu otroke resnično posluša in upošteva. FOTO: Črt Piksi

Brez prepovedi

Pomembno vlogo pri spodbujanju branja imajo tudi noči branja, ki jih izvajajo po več šolah. V laški šoli so jo pripravili že okoli desetkrat, učiteljica novo noč napoveduje za jesen. Ampak pri njih je noč branja povezana z nekaj rituali. Začne se v petek popoldne, vedno imajo različne goste. Pomembna je petkova večerja. »Vsakič so špageti z bolonjsko omako, parmezanom in solato. Ni naše noči branja brez te večerje in knjig.« Potem odidejo še v mestno knjižnico, kjer jih spet čakajo gostje, bralno tekmovanje in polnočni prigrizek, nato se vrnejo v šolo, kjer prespijo na tleh. Če sploh kaj spijo, ko si imajo toliko povedati oziroma prebrati. Naslednji dan pa spet gostje, delavnice in branje.

Zanimanje za noč branja je ogromno, nekoč se je prijavilo kar 120 otrok! »Všeč jim je, ker gre za sproščeno druženje, pa seveda je fino, ker tudi učiteljica spi na tleh. Celo tisti, ki težko berejo in ne marajo branja, se v knjižnici javijo, da bi glasno brali, v šoli pa jih denimo nikoli ne pripraviš do tega.« Tako so morali narediti selekcijo. Prednost imajo tisti, ki hodijo k bralni znački, se pripravljajo na Cankarjevo tekmovanje ali sodelujejo pri šolskem časopisu, pa seveda devetošolci, ker se poslavljajo.

Vstopnica za noč branja je kajpada knjiga. Zgodi se, da kakšna osmošolka ali devetošolka že poseže po Petdesetih odtenkih sive. A prepovedanih knjig ni. Zaradi njene osebne izkušnje. »Vedno sem rada brala, ampak moja učiteljica, ki je že pokojna, je bila starega kova. Ni dovolila brati Pet prijateljev. Rekla mi je: 'Tanja, ti si za slovenščino rojena, ti takih knjig ne bereš, ker to poneumlja in niso dobre.' In sem jih brala na skrivaj.« Tudi zato dekletom, ki želijo brati kaj bolj pogrošnega, raje svetuje in pojasnjuje, zakaj s kakšno knjigo nima smisla izgubljati časa, kot da bi jim čtivo prepovedala.

Tanja Drolec otroke večkrat odpelje ven. Čas, ko jim prisluhne, pa niso le razredne ure: »Pri razredništvu ni učnega načrta, kompasa, po katerem se ravnaš, ampak slediš svojemu notranjemu glasu, tistemu, kar v nekem trenutku meniš, da je prav in dobro.« FOTO: osebni arhiv

Mnogi talenti

Svoje znanje slovenščine predaja ne le učencem, ampak tudi novinarjem. Že dvajset let je namreč lektorica na regionalnem časopisu. »Če delaš samo v šoli in se držiš učnega načrta, iskreno povedano, ogromno snovi pozabiš. Na Novem tedniku pa lahko znanje, ki sem ga dobila med študijem, uporabljam, ohranjam, širim in nadgrajujem. Dlje časa kot to počnem, močnejši je občutek, da veliko stvari ne znam, ne vem, ker se jezik tako spreminja.« To znanje ji pomaga tudi pri urejanju šolskega časopisa, ki je po epidemiji malo zastal zaradi zapovedanih mehurčkov. Zdaj načrtujejo, da bodo časopis nadgradili še z drugimi mediji.

Epidemija je ustavila tudi projekt Pokaži svoj talent, katerega mama je. Gre za prireditev, na kateri se predstavijo otroci laške šole in vseh štirih podružnic. Tudi tu pa morajo delati selekcijo, sicer bi prireditev trajala več dni. »Poleg noči branja je ta prireditev nekaj najlepšega. Jeseni jo bomo spet pripravili, voditeljice so že izbrane.« Same so se javile, še preden je bilo sploh znano, ali prireditev bo. So ji povedale, da so si raje vnaprej rezervirale mesto voditeljic.

Danes se je od učencev poslovila za dobra dva meseca. Pravi, da so za njimi verjetno najtežja leta doslej, zato bodo počitnice vsem prav prišle. Otrokom svetuje, da je treba šolo dati povsem na stran. »Nobenih zvezkov, knjig, nobenega dela za šolo. Narava, užitek, igra, sproščenost.« Hitro pa doda, da tisti, ki radi berejo, vedo, da je njen elektronski naslov tudi poleti dosegljiv.

Učitelj sem! Učiteljica sem!