V pristanišču Sv. Roka v Miljah (le nekaj kilometrov stran od Kopra) so v petek popoldne odkrili truplo 13 metrov dolgega brazdastega kita, ki se je že pred več dnevi zagozdil pod enim od pomolov turističnega pristanišča. Kitovo truplo so potapljači tržaških gasilcev in predstavniki drugih služb s precejšnjimi težavami izvlekli izpod pomola in ga začasno zasidrali ob velikem valobranu pred Trstom. 

Trije brazdasti kiti ob zahodni istrski obali

K odkritju trupla velike živali (ocenjujejo, da je tehtala med 30 in 40 ton oziroma tri tone na meter dolžine trupa) je prispeval neznosen smrad, ki se je zadnje dni začel širiti v bližini omenjenega pomola. Velika uganka je, kako se je žival znašla pod pomolom in zakaj je umrla. Po prvih, neuradnih in ne povsem gotovih podatkih naj bi na kitovem trupu manjkali obe prsni plavuti. Če bi to bilo res, bi lahko sklepali, da je žival poginila zaradi takega ali drugačnega trka s kakim velikim plovilom.

Vendar nas je dr. Tilen Genov iz Slovenskega društva za morske sesalce Morigenos, opozoril, da moramo biti previdni pri ocenah o tem, kako je do usodnega dogodka prišlo. V kratkem si bodo truplo ogledali in očitno odvzeli vse potrebne vzorce veterinarji z Univerze v Padovi, ki so specialisti za tovrstne analize morskih sesalcev.

Pobude, da bi tudi tega kita potopili

Ker je prevoz tako težke in razpadajoče živali skoraj nemogoč, bodo patološke posege opravili na enem od primernih predelov obale, morda tudi na dovolj oddaljenem valobranu, kjer ne moti okolice. V Trstu so se že pojavile pobude, da bi brazdastega kita za nekaj časa potopili na morsko dno (kot so to leta 2003 naredili pred Piranom z najdenim poginulim brazdastim kitom) in po določenem času iz morja potegnili okostje, ki bi ga preparirali na podoben način, kot so kitovo okostje v ljubljanskem Naravoslovnem  muzeju in ga potem razstavili v tržaškem muzeju.

Javnost domneva, da je najdeni poginuli kit v Miljah eden od treh, ki so jih hrvaški ribiči opazili 14. avgusta pred Novigradom in so plavali proti Piranskemu zalivu. Glede na stanje propadajočega kitovega trupla so ocenili, da je poginil pred dobrim tednom ali dvema, kar se seveda ujema z opažanjem kitov v bližini Tržaškega zaliva.

Tilen Genov ni mogel izključiti, da je smrt nastopila zaradi trka z večjo ladjo, vendar je menil, da je treba prave vzroke  prepustiti padovskim veterinarjem, ki bodo natančno pregledali truplo in odvzeli vse potrebne vzorce za svoje analize. Po njegovem je tudi precej možnosti, da je poginil zunaj marine in da so ga v marino zanesli morski tokovi. Slednje pse sicer zdi malo verjetno, ne le zato, ker je vhod v marino precej ozek, tudi zato, ker se tokrat brazdasti kit ni znašel prvič v tem pristanišču in tudi ni prvi poginuli kit tukaj.

Brazdasti kit pred Koprom novembra 2020. FOTO: Tilen Genov

Manjši brazdasti kit se je znašel v isti marini Porto San Rocco (tedaj komaj zgrajeni) že konec avgusta 2002. Tedaj je bil živ. Taval je po marini in je kazalo, da ne najde izhoda, zato so mu tedaj opazovalci pomagali tako, da so predenj zapeljali jadrnico, ki ji je potem počasi sledil proti izhodu in na prosto. Dodajmo, da so v istem letu decembra videli brazdastega kita pred Piranom in marca 2003 je poginul v razpadajočem stanju priplaval v Piranski zaliv pred Fornačami, le nekaj sto metrov od obale.

Morski čudež

V Miljah je brazdasti kit nasedel že leta 1831. Leta 1976 je v bližnjem tržaškem pristanišču nasedla 10 metrov dolga samica te vrste, tri leta kasneje pa so ob obali v delti reke Pad ribiči preprečili, da bi tam nasedla samica z mladičem. Omenimo lahko še kita glavača, ki je leta 1555 nasedel v piranskih solinah, takrat so rekli morski čudež. Zaradi vseh teh dokumentiranih pojavov vemo, da so obiski kitov v Tržaškem zalivu precej pogosti.

Opažajo jih vsaki dve do tri leta, vendar je Tilen Genov opozoril, da so precej skriti našim očem. Najboljši dokaz tej trditvi je prav tokratni primer smrti kita v miljski marini, saj kljub gostemu prometu nihče ni opazil, da je v marino priplaval kit, zaplaval pod pomol in se je po dobrem tednu razkrajanja (plini so ga dvignili z dna na površje do pomola) zagozdil. Potapljači in drugi, ki so reševali kitovo truplo, so morali uporabiti precej znanja in veščin, da so ga izvlekli in umaknili, marina pa je bila zaradi tega dalj časa zaprta.

O tem, kaj se je zgodilo kitu, bomo morda zvedeli čez čas, tako kot smo tudi za delfina, ki so ga našli v začetku poletja pred Strunjanom. Avtopsija je pokazala, da je nekdo streljal nanj in da mu je krogla usodno prebila pljuča. Kdo je zagrešil ta zločin, še ni jasno. V Morigenosu vedo, da so v hrvaškem morju našli že nekaj takih napadov na delfine, zato je precejšnja verjetnost, da so truplo delfina pred Strunjan zanesli morski tokovi iz hrvaških ali italijanskih vod.