Deset brazdastih kitov v eni jati pri Visu

Jato desetih velikih brazdastih kitov sta pred dnevi pri Visu posnela dva hrvaška ribiča. Zelo slikovit, za Jadransko morje osupljiv prizor sta lahko opazovala v kristalno prozornem morju. »Bila sva hipnotizirana,« je za hrvaški portal Morski.hr izjavil Stefan Torres, ki je skupaj z Branimirjem Biočićem z dronom posnel navdušujoče posnetke pred Komižo. Brazdasti kiti so od leta 2021 na Rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave ocenjeni kot ogrožena vrsta, so največje živali v Sredozemlju.

»Najprej smo posneli skupino petih osebkov, po približno 15 minutah se je približala še druga, podobno velika skupina kitov. Čez 20 minut pa sta se jati združili in je v njej plavalo 10 velikanov. Ko smo začeli snemati prvo skupino in se ji približevati z dronom, so se potopili. Na površje jih ni bilo kakh 10 minut, vendar smo peljali za njimi, ker niso bili daleč,« je navdušeno in še ves prevzet povedal Biočić.

Po nekaj dneh slabega vremena se je ekipa Modrega sveta včeraj  podala na morje v bližino Visa, vendar nam je Draško Holcer, ki je vodil iskanje, povedal, da tokrat kitov niso našli, čeprav so bili na tistem mestu opaženi večkrat. Možnost, da se še zadržujejo v tistem delu Jadrana, je velika, saj je zdaj v morju precej planktonskih rakcev, s katerimi se vosati kiti hranijo. Kako velika je bila zares jata, ni mogel povedati, na posnetku je zagotovo videti pet osebkov, kar je največ naenkrat skupaj doslej v Jadranu.

Brazdasti kiti (Balaenoptera physalus) (hrvaško: veliki kit) je druga največja žival na svetu in edini stalno prisoten vosati kit v Sredozemlju. V severnem Jadranu in tudi v slovenskem morju to vrsto opažamo v povprečju vsakih nekaj let, nam je povedal raziskovalec dr. Tilen Genov, ustanovitelj in predsednik slovenskega društva za morske sesalce Morigenos in član Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) Skupine strokovnjakov za kite. Nazadnje so ribiči in člani Morigenosa opazovali kar dva brazdasta kita v morju pred Piranom in Koprom novembra 2020. V Sloveniji najbolj znani brazdasti kit je Leonora, ki so jo (bila je mlada samica) marca 2003 našli poginjeno na morski gladini, le nekaj sto metrov pred Morsko biološko postajo Piran, njene kosti pa so razstavljene v Naravoslovnem muzeju v Ljubljani. Brazdasti kiti na severni polobli zrasejo do 22,5 metra in tehtajo do 50 ton, na južni polobli pa so večji, celo do 26 metrov in tehtajo do 80 ton.

V Sloveniji so dva brazdasta zadnjič opazili novembra 2020. Dva kita v Koprskem zalivu. Foto Morigenos

»To so izjemno hitri plavalci, ki lahko v enem dnevu preplavajo tudi sto kilometrov. Zato ne bi bilo nič čudnega, če bi bili po nekaj dneh tudi nekaj sto kilometrov stran. Seveda je težko napovedati, koliko časa se zadržujejo na enem mestu. Iz slovenskega morja so brazdasti kiti po navadi odplavali po dnevu ali dveh. Kit grbavec pa se je spomladi leta 2009 v našem plitkem morju zadrževal kar dva meseca. Prehranjujejo se v glavnem z majhnimi rakci (pravimo jim kril) in z nekaterimi manjšimi pelaškimi ribami, kot denimo s sardelami,« je pojasnil Tilen Genov.

Brazdasti kit je bil še pred nekaj leti na Rdečem seznamu opredeljen kot ranljiva vrsta v Sredozemlju, tedaj so njegovo populacijo ocenjevali na 3.500. Toda konec leta 2021 so dokončali novo ocenjevanje številčnosti vrst in ugotovili, da jih živi v Sredozemlju le še 1.800 primerkov. Zato so jih opredelili kot ogroženo vrsto. Poleg brazdastih so ogroženi še: kit glavač, okrogloglavi delfin v Sredozemlju, dolgoplavuta mrka pliskavka in navadni delfin v notranjem Sredozemlju ter navadni progasti delfin v Korintskem zalivu. Kar devet od enajstih vrst kitov je ogroženih, štirim grozi izumrtje:  navadnim delfinom v Korintskem zalivu, veliki pliskavki v zalivu Ambracia, orkam in dolgoplavuti mrki pliskavki v Gibraltarski ožini. Najmanj ogrožene so velike pliskavke. Pri nas (v Tržaškem zalivu) živi skupaj kakih 150 osebkov te vrste delfinov.

Razlogov za zmanjševanje števila kitov je več: pomanjkanje plena, degradacija habitatov, naključni ulov v mreže, zvočno in drugo onesnaženje ter podnebne spremembe. Toda Tilen Genov izpostavlja tudi trke z ladjami, prekomeren hrup (iskanje nafte in plina z zračnimi topovi, denimo), plastiko in mikroplastiko. Kiti se namreč prehranjujejo s precejanjem vode, zato zaužijejo veliko mikroplastike. So pa bistven sestavni del zdravih ekosistemov in zato nekakšen kazalec stanja v morju.