Petnajstmetrska velikana v slovenskem morju

Piranski in izolski ribiči so zadnje dni v našem morju opazili kar dva brazdasta kita hkrati. Raziskovalci slovenskega društva za morske sesalce Morigenos so ju v sredo popoldne zasledovali, fotografirali in snemali dobre štiri ure vse od Pirana do Debelega rtiča. Sledenje je bilo težko, saj sta se kita zadrževala tudi po deset minut pod vodo in seveda v tem času preplavala večje razdalje, pri tem pa večkrat spremenila smer.


Gre za prvi pojav kar dveh skupaj plavajočih brazdastih kitov v našem morju. Tudi biolog Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran je potrdil, da literatura dveh kitov skupaj pri nas ni zabeležila.

Ugibali so tudi, ali sta to ista kita, ki so ju že poleti opazovali med dalmatinskimi otoki. Lovrenc Lipej je trdil, da tega ni mogoče z zanesljivostjo trditi oziroma da je vsaj toliko verjetno tudi, da gre za povsem druga kita. Ustanovitelj Morigenosa in raziskovalec Tilen Genov pa je dodal, da so oba precej dobro posneli tako s čolna kot z dronom in da so navezali stike z drugimi raziskovalci morskih sesalcev ob Jadranu, da bi na podlagi fotografij hrbtnih plavuti in drugih delov telesa ugotovili, ali sta bila kita že identificirana drugje.



»Zračni posnetki bodo omogočili ugotavljanje njunega telesnega stanja,« je dejal Genov, ki ni mogel potrditi, ali sta kita v kakšni sorodstveni povezavi (samica in mladič). »Gre za podobno velika kita, dolga okoli 15 metrov (denimo za tri dolžine našega čolna), in težko rečem, koliko tehtata, morda 30 ton. Brazdasti kit (Balaenoptera physalus) je druga največja žival na svetu in edini stalno prisoten vosati kit v Sredozemlju. V severnem Jadranu ga opažamo povprečno vsakih nekaj let,« je povedal Genov. Brazdasti kiti na severni polobli zrasejo do 22,5 metra in tehtajo do 50 ton, na južni polobli pa celo do 26 metrov in tehtajo do 80 ton.
 

Nista tista, ki so ju poleti opazovali v Velebitskem kanalu

Direktor inštituta Modri svet z Malega Lošinja Grgur Plesić nam je včeraj zatrdil, da kita iz slovenskega morja nista tista, ki so ju v poletnih mesecih opazovali v Velebitskem kanalu: »Poleti sta se v morju Velebitskega kanala in ob bližnjih otokih zadrževala vsaj dva brazdasta kita, morda tudi trije. S fotografij, ki so nam jih poslali kolegi iz Morigenosa, lahko o enem našem zanesljivo trdimo, da ni isti, drugi (manj jasna fotografija) pa najverjetneje tudi ni. Lahko pa dodam, da je letos v Jadranu nasploh veliko več brazdastih kitov, kot jih je bilo, in se v njem zadržujejo po več mesecev. In to ne samo na odprtem in južnem delu Jadrana, kjer je več majhnih rakcev, ampak tudi ob obali.«

Kita so že pred enim tednom opazili piranski župnik Zorko Bajc in delavci, ki popravljajo klif pod piranskim župniščem. Kakih 300 metrov od obale so v morju pod župniščem dalj časa opazovali veliko črno gmoto, ki se je počasi premikala in povzročila valove, ker pa »čudo« ni prišlo iz morja, so samo čakali, ali bodo mediji kaj poročali o njem.
 

Vsakih nekaj let

Najbolj znani brazdasti kit je bil pred Piranom opažen konec leta 2002. Marca 2003 je poginil in ga je morje naplavilo nedaleč od Fornač pred Piranom. Kasneje so ga začasno potopili sredi Piranskega zaliva, njegove kosti pa so zdaj razstavljene v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani (pravijo mu Leonora).



Tilen Genov je povedal, da so brazdaste kite videvali vsakih nekaj let. Tudi leta 2009, ko je po zalivu dalj časa plaval kit grbavec, leta 2011 in tudi pred tremi leti. »Gre za izjemno hitre plavalce, ki lahko v enem dnevu preplavajo tudi sto kilometrov. Zato ne bi bilo nič čudnega, če so danes tukaj, pa bi jih jutri opazovali tako daleč, kot je od nas Pulj, denimo, torej na povsem drugem koncu polotoka Istra. Ta dva sta spreminjala smer in se včasih dalj časa zadržala pod vodo, zato smo jima težko sledili. Sledenje smo opustili, ko je zapihala burja. Tudi danes je sledenje zato nemogoče. Prav tako ni mogoče napovedati, koliko časa se bosta zadrževala v tem okolju. Največkrat so kiti odplavali po dnevu ali dveh. Prehranjujejo se v glavnem z majhnimi rakci (ki jim pravimo kril) in z nekaterimi manjšimi pelaškimi ribami, kot so, denimo, sardele,« je pojasnil Tilen Genov.

Brazdasti kit je trenutno na rdečem seznamu opredeljen kot ranljiva vrsta, vendar zdaj poteka ponovno ocenjevanje statusa ogroženosti vseh vrst sesalcev v Sredozemlju. Ocenjevanje še ni končano, a glede na številnost te vrste (po ocenah tu živi okoli 2500 brazdastih kitov) kaže, da bo sredozemska populacija opredeljena kot ogrožena, pravi Tilen Genov. Kite najbolj ogrožajo naleti hitrih ladij, podvodni hrup, kemično onesnaženje, plastika in mikroplastika.

Sicer pa kita v tem času nista edini zanimivosti iz našega morja. Prav včeraj so nedaleč pred piransko Punto trije športni ribiči posneli skok nenavadne ribe iz morja, o kateri so domnevali, da je skoraj poldrugi meter velika mesečeva riba (Mola mola). Izolski ribiči pa opažajo po Tržaškem zalivu večje število velikih tunov, ki jim pred nosom (mrežami) plenijo manjše ribe.