Splošna bolnišnica Celje ima že dalj časa velike težave na področju radiologije. Strokovni direktor bolnišnice Radko Komadina je pred nekaj dnevi v svojem pismu predstojnikom oddelkov zapisal, da so odpoved dali zadnji trije radiologi: »Bolnišnica našega ranga brez radiologa, niti v rednem času niti v neprekinjenem zdravstvenem varstvu, bi postala nevarna tako za zdravnike kot za bolnike, zato je vprašljivo moje nadaljnje sodelovanje v tem poslu.«

Na spletni strani celjske bolnišnice je sicer navedeno, da je na radiologiji osem radiologov. Kot nam je povedala ena izmed zaposlenih, ki pa ni želela biti imenovana, sta od teh osmih le dva v celjski bolnišnici zaposlena za polni delovni čas, torej vseh sto odstotkov. Eden izmed njiju je starejši, trenutno v bolniški, prihodnje leto naj bi se upokojil, drugi je šele pred kratkim naredil specializacijo. Med preostalimi šestimi je ena na starševskem dopustu, kot pravi zaposlena, se v bolnišnico ne bo vrnila. Od vseh preostalih pet pa nihče ni zaposlen za polni delovni čas v celjski bolnišnici, vsi imajo svoje podjetje oziroma registriran svoj s. p.

Urgentni centri kot stranska vrata za hitrejši vstop v zdravstveni sistem

Direktor Dragan Kovačić je za Delo potrdil, da je velika večina radiologov v celjski bolnišnici zaposlenih delno: »Če to upoštevamo in upoštevamo kolegico na starševskem dopustu, ima celjska bolnišnica 5,2 radiologa že leto in pol. Ti trije, ki so dali odpoved, v urah štejejo 2,3 radiologa. Kar pomeni, da smo brez njih na 2,9 radiologa. Imamo še sedem radioloških specializantov, ki pa so na žalost največ časa v UKC Ljubljana, prihajajo dvakrat na mesec in tudi oni pomagajo v neprekinjenem zdravstvenem varstvu. Imamo še okoli enajst zunanjih sodelavcev, ki odčitavajo izvide.«

Zakaj je torej strokovni direktor dejal, da so odšli zadnji trije radiologi, ni znano. Iz bolnišnice so nam odgovorili, da zaradi odsotnosti strokovnega direktorja ne morejo posredovati pojasnila, zakaj se je tako izrazil.

Sicer so radiologi odpoved dali konec julija, odpovedni rok se jim izteče 30. septembra. Do takrat bodo delali, dežurali kot doslej, je dejal Kovačić: »Nihče od njih ni rekel, da bo šel iz bolnišnice, da bo nehal sodelovati z bolnišnico. Prav obratno. Vsi trije so mi zatrdili, da so pripravljeni dežurati toliko, kot so, ampak da ne morejo ob tem delati še toliko oddelčnega dela.«

Smo na poti, ko bo javno zdravstvo le za revne in za težke primere

Kovačić je dejal, da so odpovedi dali prav zaradi preobremenjenosti: »Ti trije so leto in pol držali pokonci celotno neprekinjeno zdravstveno varstvo, hkrati pa poslušali očitke, da so zamujali z izvidi. Ves čas smo se trudili, da bi dobili nove radiologe in jih tudi dobili. Ni težko dobiti zunanjih za odčitavanje izvidov, je pa velika težava dobiti zunanje radiologe za sodelovanje v neprekinjenem zdravstvenem varstvu. To je stranski produkt sistema, ki ga imamo. Ki dovoljuje zasebnim centrom plačilo po realizaciji. To pomeni, da oni v nebo dvigujejo realizacijo, za kar potrebujejo kadre, ki jih črpajo iz javnih zavodov. Pri zasebniku vam ni treba dežurati, delati med prazniki, vikendi, popoldne in ponoči. Tako pač ne gre. Potem raje bolnice zaprimo.«

Pričakovano?

Celjska bolnišnica se s problemom radiologov srečuje že dalj časa, zadeva pa je eskalirala lani, ko so zamenjali predstojnika. Kovačić je že takrat povedal in tudi zdaj ponavlja, da se je zadeva zapletla zaradi nepravilnosti pri delu radiologov, ki so del storitev, ki so jih opravili po podjemnih pogodbah, opravili v rednem delovnem času: »Ti radiologi so kršili zakonodajo. Rešili smo jih pred kazenskim pregonom, vrnili so denar in dobili le opomin.«

Nepravilnosti odnesle predstojnika radiološkega oddelka celjske bolnišnice

A veliko zaposlenih je menilo, da način, kako so se tega v bolnišnici lotili, ni bil primeren. Veliko je bilo govora o slabih odnosih na oddelku, že lani so nam zaposleni razlagali, da takrat novo imenovana predstojnica nima zaupanja zaposlenih, da ne zna organizirati dela, da ne bo pridobila novih radiologov. Direktor je vse te navedbe zanikal.

Dejstvo je, da je radiologov po vseh teh rošadah še vedno premalo. Zato zaposlena, ki je govorila z nami, odgovarja: »Nihče noče sem zaradi vodstva. Raje gredo v Slovenj Gradec. Še tisti, ki končajo specializacijo, ne ostanejo tu. Vedeli smo, kaj se bo zgodilo, smo vse napovedali in opozarjali na to. Res je, da so bili radiologi prepožrešni, ampak danes je zaradi načina, kako so se tega problema lotevali, cela bolnišnica razsuta. Preiskave so odšle in bodo še šle drugam, s tem pa tudi pacienti. Kaj bomo delali septembra?«

Po navedbah direktorja ostalo le še pet radiologov

Čakanje na ministrstvo

Iz bolnišnice so odgovorili, da se je po opravljenem specialističnem izpitu le en specializant zaposlil drugje. Dodali so, da zdravniki radiologi sicer na trgu so na voljo: »Vendar javne bolnišnice ne morejo finančno konkurirati zasebnim centrom, ki lahko zdravnike v svoje vrste pritegnejo s plačilom, nekajkrat višjim od tistega v javnem zavodu, hkrati pa zasebni centri in koncesionarji po zakonodaji ne smejo zagotavljati neprekinjenega zdravstvenega varstva, medtem ko je dolžnost javnih bolnišnic, da s svojimi zaposlenimi zagotavljajo celotno zdravstveno oskrbo 24 ur dnevno.«

Ministrstvo za zdravje je seznanjeno s problematiko, sestanek o radiologiji v Sloveniji, celjska bolnišnica ni namreč edina s tem problemom, so že sklicali. Kot je dejal Kovačić, bo sestanek 27. avgusta. Prepričan je, da so ključni razlog za odhode radiologov zasebniki, ki lahko radiologa plačajo več kot bolnišnica. Zato Kovačić od ministrstva pričakuje, da bo ustavilo »financiranje zasebnih centrov po realizaciji in dvignilo cene storitev v javnih zavodih. Druga stvar je pravično plačilo. Če mi delamo 24 ur na dan, imamo najtežje paciente, potem moramo biti za storitve plačani več kot tisti, ki delajo samo osem ali 12 ur na dan, vse svoje zaplete pa pošiljajo v bolnišnico. Tretji ukrep pa je, da se dovoli, da bolnišnica zaposluje svoje lastne zaposlene tudi popoldne v bolnišnici. Ker če bo nekdo lahko delal popoldne v bolnišnici, ne bo hodil drugam.«

Če situacije ne bodo rešili, bo konec neprekinjenega zdravstvenega varstva v celjski bolnišnici, ki je sicer tretja največja v državi, takoj za obema kliničnima centroma. »Če nam tega ne bo uspelo urediti, je jasno, da bo vodstvo odstopilo, ker ni izpolnilo svojega poslanstva. Jaz prvi. Dokler pa ne poskušamo rešiti, pa ni odstopanja. Imamo še dva meseca in moramo to poskušati rešiti. Ne odstopati. To je najlažje,« je še dejal Kovačić.

Samo Fakin: To je milo rečeno katastrofa

Nekdanji zdravstveni minister, nekdanji generalni direktor ZZZS in tudi nekdanji direktor celjske bolnišnice ter nekdanji član sveta zavoda te bolnišnice Samo Fakin je glede situacije v največji splošni bolnišnic v državi zaskrbljen: »To je milo rečeno katastrofa. Izvidi bodo začeli zaostajati, kakovost bo vprašljiva. Subspecialnosti je vedno več, ne delajo jih vsi, kar pomeni, da posamezni segmenti ne bodo več pokriti.« Kako rešiti to situacijo, pa je jasen: »Lepo bo treba prositi radiologe, da pridejo nazaj. Dejstvo pa je, da zaradi odnosov nočejo.«

Odhodi radiologov ogrožajo neprekinjeno zdravstveno varstvo

Po Fakinovi oceni bi v celjski bolnišnici za optimalno delovanje potrebovali 20 radiologov, najmanj pa bi jih morali imeti 13: »To je minimum, da vsak dežura od enkrat do dvakrat mesečno, kar je še sprejemljivo.« Kovačić je povedal, da so v zadnjem letu in pol njihovi radiologi dežurali tudi osemkrat mesečno.

Fakina sicer ne preseneča, da se je v celjski bolnišnici zgodilo, kar se je: »Da, celjski radiologi so takrat naredili formalno napako. Ampak potem so iz bolnišnice pregnali človeka, ki je celo radiologijo držal skupaj. Predstojnik je bil umirjen človek, strokovnjak in mentor. Veliko so delali. Skrbel je, da so imeli najboljše aparate, imeli so nadure. Ko zamenjaš takega človeka, se sistem podre. Šel je vodja in so mu drugi sledili. Zasebniki jih pa vabijo. Tam jim tudi ni treba dežurati in plačani so po učinku.«

Prav to je po navedbah Fakina rešitev tudi za javno zdravstvo: »Neštetokrat sem že povedal, da bi morali uzakoniti, da naj ljudi v javnem sektorju plačujejo po učinku. Dati jim je treba normo in plačevati po realizaciji. Zdaj gre pa tu za klasično izsiljevanje, ker so monopolisti.«