Direktor Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačić je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da imajo na radiologiji še 1090 neodčitanih izvidov, pacienti pa čakajo najdlje mesec in pol. Kot je dejal, se njihovo število zmanjšuje po sto dnevno, stanje pa bodo uredili v naslednjih 14 dneh.

Težave z odpovedmi na celjski radiologiji so se začele, ko je vodstvo bolnišnice zaradi nepravilnosti, ko je več zdravnikov v rednem delovnem času opravljalo še delo po podjemni pogodbi, razrešilo dolgoletnega predstojnika Dušana Ačkuna. Ta je dal odpoved, kmalu za njim še dva radiologa. Direktor Kovačić je danes potrdil, da sta prejšnji teden dala odpoved še dva radiologa, skupaj zdaj že pet.

Odhodi radiologov ogrožajo neprekinjeno zdravstveno varstvo

Strokovni direktor Radko Komadina je dejal, da odhajajo praviloma k zasebnikom: »Tam so druga pravila igre, druge obremenitve, ni dežurstev.« Dodal je, da v bolnišnici ostaja sedem radiologov, še osem pa jih bo delalo s podjemno pogodbo. Vodstvo je pojasnilo, da bosta najmanj dva tudi dežurala, pomanjkanje radiologov bi namreč lahko ogrozilo neprekinjeno zdravstveno varstvo. Kovačić pravi, da bi bila stvar bistveno lažja, če bi bilo zakonodajno urejeno, da bi morali vsi zdravniki do 55. leta dežurati, ne glede na delodajalca. Pred časom pa je že povedal, da imajo pravno mnenje, da bi glede na interventni zakon radiologe v dežurstvu lahko plačali tudi po opravljenih storitvah. Tako bi lahko bolnišnica s plačili vsaj malo konkurirala zasebnikom.

Na ministrstvu za zdravje so o tej možnosti za Delo odgovorili, da lahko javni zdravstveni zavod z zdravnikom podjemno pogodbo sklene le za redni obseg programa, če ga zaposleni ne more izvesti v okviru svojega rednega delovnega časa, in za izvajanje storitev nad rednim programom, če te storitve opravi zunaj svojega rednega delovnega časa, ne pa za »opravljanje istega dela v dežurstvu«.

Direktor SB Celje Dragan Kovačić (levo) in strokovni direktor Radko Komadina sta na današnji novinarski konferenci opozorila tudi na problem pomanjkanja urgentnih zdravnikov ter dodala, da bi morali dežurati vsi zdravniki do 55. leta. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Problem urgenc

Kovačić je dejal, da je trenutno neodčitanih 1090 izvidov, po naših podatkih gre v tem primeru za izvide magnetne resonance in CT, še dodatno je neodčitanih 244 izvidov z rentgena. Čeprav so posamezniki na izvid čakali mesec in pol, pa je vodstvo zatrdilo, da bolniki s sumom na rakavo obolenje dobijo izvid zelo hitro.

Pomanjkanje zdravnikov ni omejeno na radiologijo. Kot eno ključnih težav je Komadina omenil problem urgentnega centra: »Od prvega januarja 2016 bi tam morali delati urgentni zdravniki, ki jih ni. Tam tako delajo internisti.« Poudaril je, da bi te zdravnike zdaj nujno potrebovali v bolnišnici: »Vse bolnišnice beležimo postcovidni cunami, val težkih bolnikov.« V bolnišnici tako prosijo vse urgentne zdravnike, da jim pridejo pomagat v urgentni center po pogodbi, je dejal Komadina: »Vemo, da so čakalne dobe predolge. Ne moremo pa človeka s sumom na raka pustiti, da čaka od pol leta do enega leta. Z urgence je treba umakniti interniste!«

Celjsko bolnišnico bo vodil Dragan Kovačić

Kovačić je predstavil še poslovne rezultate bolnišnice. Po navedbah direktorja so prve štiri mesece zaključili z 2,4 milijona evrov primanjkljaja, kar je polovico manj kot v enakem obdobju lani, konec junija bo primanjkljaja 1,8 milijona evrov. »To je od štiri do petkrat manj kot v enakem obdobju lani,« je dejal Kovačić. Največja težava je po njegovih besedah drugačen način obračunavanja zdravstvenih storitev ZZZS: »Za isto delo bomo dobili manj denarja! Čeprav se je vrednost uteži povečala, dobivamo manj uteži. Ob koncu leta bomo imeli tri milijone evrov primanjkljaja samo zaradi tega.«

Tomislav Klokočovnik (levo), Dragan Kovačić in Radko Komadina ob predstavitvi začetka sodelovanja Klokočovnika s celjsko bolnišnico. FOTO: Špela Kuralt/Delo