Nasilje ostaja ena od največjih ovir za enakopravnost v Sloveniji

Na mednarodni praznik žensk so glasna tudi opozorila o razsežnosti nasilja nad ženskami in nasilja v družini v Sloveniji. Vsako leto obravnavamo od pet do sedem femicidov. Lani so v Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja prejeli 1953 klicev, na strokovne sodelavke društva se je obrnilo 2909 uporabnic in uporabnikov, ki so potrebovali pomoč – bodisi pogovor, spremstvo na institucije, umik v varne hiše, pravno pomoč ... 

Ne praznik, temveč pomnik na izbojevane pravice

Ob današnjem 8. marcu se je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec sestal s predsednico Društva SOS telefon za ženske in otroke Majo Plaz. Ta je ministru predstavila aktualne in najbolj pereče težave, s katerimi se soočajo žrtve nasilja pri nas. »Ena od žensk mi je dejala – on me je hotel ubiti, zdaj sem pa jaz v zaporu,« je dejala Maja Plaz in ponazorila, kako zelo je nasilje v Sloveniji ena od največjih ovir za enakopravnost med spoloma. Velika večina njihovih uporabnic je še zmeraj žensk, v manjši meri gre za otroke, je dejala Maja Plaz. 

Izrazila je zadovoljstvo z naravnanostjo odločevalcev, da se problematika nasilja nad ženskami uvrsti v sam (politični) vrh. Zakonodaja v Sloveniji je sicer dobra, a je še zmeraj veliko žensk, ki ostajajo zaprte v svojih domovih, še zmeraj se najdejo posameznice, ki niti ne vedo, da obstajajo varne hiše, v katere se lahko zatečejo. 

Podatki so skrb vzbujajoče in ne omogočajo optimizma. V Sloveniji je eno od oblik nasilja doživela vsaka druga ženska od 15. leta starosti dalje, vsako leto obravnavamo do sedem femicidov, umorov žensk samo zato, ker so ženske. Na letni ravni slovenska policija obravnava več kot tisoč primerov kaznivih dejanj z elementi nasilja v družini in okoli 2500 istoimenskih prekrškov, pri katerih so v 90 odstotkih žrtve osebe ženskega spola.

Slovenija bo po desetih letih dobila novo resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024–2029. Po besedah ministra Luke Mesca je njen namen predvsem prepoznati ključne pomanjkljivosti ureditve na tem področju in opredeliti ukrepe za njihovo izboljšanje. Vlada je besedilo včeraj potrdila in ga posredovala v sprejetje državnemu zboru.

Minister za delo Luka Mesec FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Predsednica Društva SOS telefon za ženske in otroke Maja Plaz je danes dejala, da se je treba osredotočiti na izboljšanje položaja žensk, ki so žrtve nasilja, ter prenehati generiranje tradicionalnih družbenih vzorcev, s katerim se ženske drži v podrejenem položaju. Minister Mesec je nanizal nekaj statističnih podatkov, ki kažejo na to, da ženske in moški v Sloveniji v realnosti še zdaleč niso enakopravni – starševski dopust je lani koristilo 95 odstotkov mater in le pet odstotkov očetov. Krajši delovnik je koristilo 97 odstotkov žensk, dopust za nego družinskega člana pa 82 odstotkov mater. »Skrb za gospodinjstvo je pri nas še zmeraj v veliki meri žensko opravilo,« je dodal Mesec.

Na ministrstvu pripravljajo orodje za analizo transparentnosti plač. Razlike v višini plač med ženskami in moškimi na primerljivih delovnih mestih so ponekod velike. Z novo direktivo bodo na ministrstvu anonimizirane podatke o plačah pridobivali od Ajpesa, Fursa in drugih agencij ter dobili podatke, kje nastajajo plačne vrzeli, in jih poskusili odpraviti. 

Tudi podatki glede nasilja nad ženskami so nadvse skrb vzbujajoči, je poudaril minister Luka Mesec in povlekel primerjave s precej večjo Poljsko, ki na leto obravnava okrog deset femicidov. Izpostavil je včerajšnje sprejetje nove resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024–2029 in prenovo družinskega zakonika ter se dotaknil vprašanja nasilnih razvez, kako jih nasloviti, kako izboljšati plačevanje preživnin ... Po enakopravnosti žensk smo v Sloveniji relativno močni, dobri sta ekonomska in politična emancipacija, skrbijo pa podatki o nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter plačne vrzeli, je še dodal Luka Mesec.«

Kljub številkam, ki so jasne, je v slovenski družbi mogoče opaziti, da se v zadnjih letih na eni strani manjša prepoznava nasilja nad ženskami, na drugi strani pa povečuje obtoževanje žensk, ki prijavijo nasilje, da lažejo ali da so za nasilje same krive, so ob 8. marcu, dnevu žensk, zapisali pri Društvu SOS telefon. 

Rdeči salonarji ne zadoščajo več

Poudarili so, da so ženske »vse prevečkrat v položaju, ko njihov partner ogroža njihovo življenje in kontrolira njihovo življenje. Institucije še vedno premalo prepoznavajo potrebo po hitri in učinkoviti zaščiti pred nasiljem, temveč jih nemalokrat spravljajo v dodatne stiske s pričakovanji glede skupnega starševstva nad otroki, ne glede na preteklo nasilje v družini, ki so ga doživeli ženska in otroci.«

Siljenje v partnerske terapije ne glede na odprte postopke na kazenskem sodišču, pričakovanja, da bodo matere otroke pripravile na stik z očetom, ki ga ti zavračajo, nekritične obtožbe glede namernega odtujevanja otrok, kar naj bi izvajale matere tudi v primerih, ko je zadaj zgodovina nasilja v družini.

Nasilje v družini se še vedno prevelikokrat obravnava kot prekršek, in ne kot kaznivo dejanje, kar posledično pomeni, da žrtev ne dobi nikakršne zaščite, prav tako pa finančne globe, ki jih ob izrečenih prekrških izreče policija, praviloma obremeni družinski proračun ali jih morajo pod zahtevo povzročitelja celo plačati žrtve same. Vse to pa pomembno negativno vpliva na kakovost življenja žensk in otrok in prelaganje krivde ter odgovornosti za preživeto nasilje na ženske, so poudarili v Društvu SOS telefon. 

Kljub številkam, ki so jasne, je v slovenski družbi mogoče opaziti, da se v zadnjih letih na eni strani manjša prepoznava nasilja nad ženskami. FOTO: Shutterstock

Za izboljšanje kakovosti življenja žensk v Sloveniji so zato nujne v prvi vrsti dodatne sistemske rešitve, ki bi bolje ščitile ženske ob prijavah nasilja in po razvezi z nasilnim partnerjem. Tukaj se kot nujna kaže prevetritev zakonodaje, ki ureja postopke za razvezo. Ta bi morala v svojih členih bolje upoštevati razlike med postopki, kjer je prisotno nasilje, in te postopke peljati drugače, kot če nasilja ni bilo, in tako zagotoviti maksimalno zaščito žrtev nasilja tudi v civilnih postopkih.

Zgolj na področju spolnega nasilja primeri, ko je šlo narobe veliko stvari

»Že vrsto let opozarjamo, da bi bilo treba premisliti o ustreznosti dajanja finančnih glob za prekrške z elementi nasilja v družini, saj te nimajo ustreznega učinka oziroma se celo kažejo kot kontraproduktivne – nemalokrat poleg tega, da globe obremenijo tudi žrtve same, te prav zaradi strahu pred finančnimi posledicami celo odvrnejo od prijave nasilja,« sta zapisali Maja Plaz in sociologinja Jasna Podreka, strokovna sodelavka Društva SOS telefon. 

Se pa zavedajo, da sprememba zakonodaje še ne zadostuje za korenite spremembe, ampak da za te potrebujemo širši družbeni konsenz o nedopustnosti nasilja in razumevanja, da vzroki za nasilje ne tičijo v posameznih individualnih lastnostih povzročiteljev nasilja, ampak da je nasilje nad ženskami družbeni problem, katerega jedro se generira v še vedno prisotnih družbenih neenakostih med spoloma, v katerih se od žensk pričakuje, da bodo, ne glede na vse, poslušne, strpne, skrbne in ubogljive, tako zunaj doma kot znotraj njega.