V nadaljevanju preberite:

Da je urejena zakonodaja eno, njeno udejanjenje pa nekaj povsem drugega, opozarja predsednica Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Maja Plaz. V Sloveniji smo od ratifikacije istanbulske pogodbe na področju boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini naredili veliko – od spremembe opredelitve posilstva v slovenskem kazenskem zakoniku (samo ja pomeni ja) do vzpostavitve 24-urne telefonske linije za žrtve nasilja.

»Ampak zgolj na področju spolnega nasilja smo imeli nekaj odmevnih primerov, ko je šlo narobe veliko stvari. Znanje stroke, ko pride do posilstev, je pomanjkljivo. Izrečene kazni so neredko nizke in tedaj se je treba vprašati, kako to vpliva na žrtve. Te bodo imele vseživljenjske posledice, storilec pa je na prostosti po nekaj letih. Pravo bi moralo iti v takšnih primerih z roko v roki z realnim družbenim stanjem. Ne mislim, da je samo zapiranje ljudi za dolga leta edina rešitev, kajti težava pri nas je tudi v tem, da se s povzročitelji teh dejanj ne dela na sistemski ravni,« pravi Maja Plaz.

Morebitne pogojne ali nizke zaporne kazni dajejo povzročiteljem sporočilo, da (spolno) nasilje sploh ni tako zelo hudo, ženske pa tega posledično ne prijavljajo več.