Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Največ gre za stroške šolanja tujih študentov

EU in Slovenija zaostajata za zavezami o uradni razvojni pomoči, donatorice pa kot pomoč pogosto štejejo tudi izdatke, ki to niso.
Izdatki za šolanje se lahko, po opozorilih iz Platforme Sloga, štejejo kot razvojna pomoč le, če država spremlja, da se ti študenti nato dejansko vrnejo v domovino. Foto Jure Eržen
Izdatki za šolanje se lahko, po opozorilih iz Platforme Sloga, štejejo kot razvojna pomoč le, če država spremlja, da se ti študenti nato dejansko vrnejo v domovino. Foto Jure Eržen
20. 10. 2021 | 05:00
20. 10. 2021 | 12:59
5:27

V nadaljevanju preberite:

Čeprav je EU leta 2020 ohranila položaj največjega bloka donatorjev uradne razvojne pomoči, močno zaostaja za ciljem, po katerem naj bi do leta 2030 porabila 0,7 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) za izkoreninjenje revščine in zmanjševanje neenakosti v svetu. To je ena poglavitnih ugotovitev AidWatcha, tako imenovanega senčnega poročila, ki ga je pred dnevi objavilo evropsko združenje evropskih razvojnih nevladnih organizacij Concord.

Statistika za Slovenijo kaže, da namenja kar dve tretjini od 0,17 odstotka BND za multilateralno pomoč, večinoma mednarodnim organizacijam, več kot polovico bilateralne pomoči pa so stroški šolanja za tuje študente.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine