Razvojna pomoč usmerjena predvsem k ženskam

Ljubljana – Valentina Nakić v Knjaževcu na jugu Srbije dolgo ni mogla najti zaposlitve. Danes družino v veliki meri preživlja s pridelavo aronije, iz katere kuha, stiska in pasterizira sok. Šestinpetdesetletnica iz krajev, kjer brezposelnost presega 40 odstotkov, je ena od posameznic, ki se ji je življenje konkretno popravilo zaradi slovenske razvojne pomoči.

V projektu Ekonomsko in socialno opolnomočenje žensk na jugovzhodu Srbije, ki jo izvaja Slovenska karitas v občinah Aleksinac, Ražanj, Boljevac in Knjaževac, slovensko ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) pa je zanj prispevalo 100.000 evrov, so 240 brezposelnim ženskam srednje generacije in mladim iz podeželskih krajev pomagali predvsem za zagotavljanje novih možnosti za ustvarjanje dohodka. S Caritas beograjske nadškofije in lokalnimi partnerji so pripravili izobraževanja za krepitev mehkih veščin, od pisanja življenjepisa do tega, kako razviti dobro poslovno idejo in vrsto poklicnih usposabljanj za zagon različnih družinskih dejavnosti.

»Zelo rada se učim, znanje, ki sem ga pridobila, je bilo zelo dobrodošlo,« je zagotovila pridelovalka soka, ki je lani nabrala 900 kilogramov aronije za približno 400 litrov soka. Bila je med 40 udeleženkami projekta, ki so za zagon oziroma nadgradnjo družinske obrti dobile tudi konkretno materialno pomoč – prosila je za pasterizator, ki bo znatno olajšal pridobivanje soka.

Za enakosti spolov in Zahodni Balkan

Enakost spolov in s tem opolnomočenje žensk bo tudi osrednja tema devetih Slovenskih razvojnih dnevov, ki jih bo MZZ v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter Platformo nevladnih organizacij Sloga organiziralo od 7. do 18. marca; 7. marca bodo na ministrstvih, državnih uradih in na fakultetah delili Najboljše novice iz sveta, časopis, namenjen ozaveščanju o globalnih izzivih. Osrednji dogodek, na katerem bo tudi Christos Stylianides, evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje, pa bo v petek, 8. marca.



»Slovenija kot del razvitega sveta nosi del odgovornosti za enakomeren globalni razvoj in ima kot razvita država tudi odgovornost, da s finančnimi sredstvi in projekti prispeva k boljšemu, bolj enakomernemu in trajnostnemu razvoju v državah, ki so manj razvite kot mi. Navsezadnje lahko Slovenija tudi sama čuti koristi od tega, predvsem v smislu preventive. Mednarodno razvojno sodelovanje v končni fazi prispeva k odpravi nekaterih temeljnih vzrokov za migracije in napetosti v svetu,« je utemeljil Uroš Vajgl, vodja sektorja za mednarodno razvojno sodelovanje na MZZ.

Leta 2017 je Slovenija za to namenila 67 milijonov evrov, kar pomeni 0,16 odstotka BDP. Zaveza novih članic EU je, da se ta odstotek do 2030 dvigne na 0,33. Od tega zneska je šlo 45 milijonov za multirateralo, torej v proračun EU, različne sklade OZN in podobno, nekaj več kot 20 milijonov pa za dvostransko pomoč.

Več kot polovico slednjega so predstavljale štipendije, okoli deset milijonov pa projekti. Teh poteka trenutno 28, dvanajst med njimi je namenjenih doseganju enakosti spolov oziroma krepitvi vloge žensk in deklic, predvsem na ekonomskem in socialnem področju. Večino jih izvajajo nevladne organizacije, pretežno v državah Zahodnega Balkana, nekaj pa tudi v Afriki.