Slovenija naj nameni več za male kmetije globalnega Juga

Slovenija mora nujno povečati sredstva za mednarodno razvojno sodelovanje s sedanjih 0,16 odstotkov bruto nacionalnega dohodka (BND) na 0,33 odstotkov BND, če želi prispevati k izkoreninjenju lakote v svetu, pozivajo v Platformi SLOGA ob robu pripravljalnega srečanja Združenih narodov na temo prehranskih sistemov v Rimu, ki se je začelo danes. Slovenija se je k povečanju sredstev sicer že zavezala pred začetkom srečanja.

Leta 2020 je bila podhranjena desetina svetovnega prebivalstva ali 811 milijonov ljudi. Hkrati vsak tretji človek ali 2,37 milijarde ljudi nima dostopa do zadostne količine hrane, kar je 320 milijonov več kot leta 2019.

Pravica do hrane je ključna človekova pravica za uživanje vseh drugih pravic. Dve milijardi ljudi je odvisnih od hrane, proizvedene na majhnih kmetijah, ali od dohodka, ki ga te ustvarijo. Hkrati so izpostavljeni posledicam podnebnih sprememb, h katerim so prispevali najmanj, nepravičnim praksam vzdolž vrednostnih verig in škodljivim trgovinskim sporazumom.

Platforma SLOGA zato poziva slovensko vlado, da okrepi svoje dejavnosti za globalno solidarnost in preoblikovanje obstoječega sistema zagotavljanja hrane. V času predsedovanja Svetu Evropske unije se mora Slovenija zavzeti za konkretno ukrepanje in izpolnitev že dogovorjenih politik. Uresničitev Agende 2030 za trajnostni razvoj, Pariškega sporazuma, spoštovanje človekovih pravic in konvencije Mednarodne organizacije za delo so zadostna podlaga za konkretno ukrepanje, menijo v platformi, ki združuje slovenske nevladne organizacije s področij razvoja, globalnega učenja in humanitarne pomoči.



»Več denarja s strani industrializiranih držav za zaščito malih kmetij in uvajanje trajnostnih praks vzdolž prehranskih vrednostnih verig sta samo dve veliki nalogi, kjer lahko Slovenija prispeva. Kot predsedujoča članica Evropske unije mora postaviti najbolj ranljive skupine ljudi, kot so mali kmetje, predvsem ženske, v središče evropskih politik – podnebne, trgovinske, kmetijske. Poskrbeti mora za njihovo skladnost. V času predsedovanja še posebej lahko prispeva z zavzemanjem za ambiciozno evropsko zakonodajo o dobavnih verigah, ki bo vključevala pravico do primerne hrane za vse,« je poudaril Albin Keuc, direktor platforme.

Namen pripravljalnega zasedanja je identificirati aktivnosti, zbrane v nabor ključnih zavez, mobilizirati nova partnerstva in financiranje za prehod na trajnostne, pravične in odporne prehranske sisteme. Ti predstavljajo temelj za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in Agende 2030.

Septembra bo sledil vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih v New Yorku, novembra srečanje pogodbenic podnebne konvencije ter decembra srečanje na vrhu na temo prehrana za rast. »Dogovori na teh srečanjih so pomembni za prihodnost proizvodnje, distribucije, predelave in porabe hrane v kompleksnih razmerah podnebnih sprememb, naraščajočih neenakosti in konfliktov. Slovenija zmore in mora postaviti pravico do hrane na čelo politik Evropske unije,« je še dodal Keuc.