Prenos znanja kot razvojna pomoč

»Znanje, ki sva ga pridobila, bova prenesla naprej. Verjameva, da nam bo vsem zelo pomagalo,« sta prepričana Jean Damascene Kwizera in Christophe Rukundo, agronoma iz okrožja Karongi v Ruandi, ki sta se tri tedne julija pri nas usposabljala v izdelovanju ekoloških opek. Del sredstev za ta projekt mednarodne razvojne pomoči je iz humanitarne akcije Za srce Afrike, ki jo Slovenska karitas organizira vsako poletje – danes se začenja štirinajsta zapored – prispevalo ministrstvo za zunanje zadeve.

»Naučila sva se, kako s prešo izdelovati ekološke opeke, ki so zelo primerne za naše kraje, saj za njihovo proizvodnjo ne potrebujemo velikih količin energije, kot to velja za žgane opeke. Poleg tega so cenejše in močnejše, saj je njihova življenjska doba kar 600 let,« sta povedala sogovornika. Njuno usposabljanje v Cerkljah na Gorenjskem je del pilotnega projekta za mednarodno razvojno sodelovanje Slovenije, pri katerem so združili moči Slovenska karitas, zunanje ministrstvo in zasebno podjetje Damahaus Prestige. Zadnje bo, poleg tega da je poskrbelo za usposabljanje, doniralo dve preši, tri pa bodo kupili z denarjem, zbranim v projektu.



»Strokovnjaki so naju naučili, kako naredimo zidake, prišli bodo tudi v Ruando, za mentorstvo pri gradnji. Zdaj pri nas večina zida z blatom in travo, tisti, ki si lahko privoščijo, pa z žgano opeko, ki ni do okolja prijazna,« sta pojasnila Jean Damascene Kwizera in Christophe Rukundo.

Vsi vpeti upajo, da bosta izdelava in prodaja teh zidakov prerasli v posel, s katerim se bodo lokalne skupnosti lahko razvile.
 

​Raba naravnih virov

Uvajanje ekološke opeke je del projekta Učinkovitejša raba naravnih virov za trajnostno preživetje, ki so ga v okrožju Karongi v goratem območju na zahodu Ruande zagnali na začetku leta 2018, v sodelovanju z misijonarko sestro Vesno Hiti, Ruandskim karitasom, domačini in 12 lokalnimi skupnostmi. Trajal bo do leta 2020, ministrstvo je v okviru mednarodne razvojne pomoči zagotovilo 200.000 evrov, materialni prispevek podjetja Damahaus Prestige bo 17.000 evrov, Slovenska karitas pa bo prispevala 21.400 evrov, zbranih v akciji Za srce Afrike.



»Vključenih je več kot 600 ljudi, in to pri več dejavnostih: nekaterim smo razdelili male živali, kot so koze in prašički, ki jih imajo za to, da prodajo mladičke, poleg tega njihove iztrebke uporabljajo za organsko gnojilo, saj veliko prsti ni rodovitne,« je opisal Jean Damascene Kwizera in poudaril, da gre za eno najbolj revnih območij v državi, kjer več kot 60 odstotkov prebivalstva živi z manj kot evrom na dan.



Delijo tudi semena korenja, čebule, jajčevcev in zelja ter sadike sadnega drevja, avokadovcev, mangovcev, limonovcev in pomarančevcev, za vitaminsko bolj bogato prehrano in v boju proti podhranjenosti. Okoli 480 gospodinjstvom bodo zagotovili učinkovite glinene kuhalnike oziroma peči. »Otroci včasih ure in ure nabirajo les, zato se nam zdi tako pomembno, da ga bodo poslej potrebovali veliko manj,« je pojasnil Christophe Rukundo. Mlada dekleta, ki so posebno ranljiva skupina, učijo, kako izdelati in namestiti te glinene peči, s čimer si bodo lahko zagotovile preživetje in boljšo prihodnost.

Približno 350 družinam so razdelili luči na sončno energijo. »V krajih, kjer je že okrog 18. ure tema, in to vse leto, takšna luč bistveno spremeni življenje. Zlasti otrokom, da se lahko zvečer učijo in naredijo domače naloge,« je utemeljil Rukundo.
Na območjih, kjer so suše najdaljše, zagotavljajo vodne črpalke. Ker je to hribovit svet na 2000 metrih nadmorske višine, kjer domačine pogosto ogrožajo zemeljski plazovi, gradijo terase in sadijo drevesa za zaščito pred erozijo tal.

»Učili so jih tudi, kako urediti domače vrtičke. Zelo pomembno je, da uporabijo vsako ped rodovitne zemlje, saj ima država, ki je približno tolikšna kot Slovenija, 12 milijonov prebivalcev in je najgosteje poseljeno območje v Afriki,« je naštela Jana Lampe, pri Slovenski karitas gonilna sila za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.

»Ljudje se večinoma preživljajo s tem, kar pridelajo na zemlji, to pa je premalo. Prenos znanja in do okolja prijaznih tehnologij je zame pravi način pomoči za dostojno življenje in tudi nadaljnji razvoj,« meni Lampetova.
 

Za najbolj ranljive

Učinkovitejša raba naravnih virov za trajnostno preživetje je le eden od ciljev donacij, zbranih v akciji Za srce Afrike, ki je usmerjena k najranljivejšim otrokom in družinam, zlasti na podeželju v različnih afriških državah, ki zaradi splošne revščine, posledic podnebnih sprememb ali spopadov nimajo osnovnih dobrin za dostojno življenje, včasih niti za preživetje.
V zadnjih 13 letih so z zbranimi sredstvi in s sofinanciranjem zunanjega ministrstva in misijonskega središča v več državah zgradili ali obnovili in opremili sedem šol in vrtec, šest zdravstvenih centov, tri porodnišnice in 13 vodnjakov. Po njihovi oceni je dosedanja pomoč iz Slovenije olajšala življenje več kot 250.000 ljudem.



V sklopu letošnje akcije, ki se začenja danes, bodo med drugim v Centralnoafriški republiki in na Madagaskarju nakupili hrano za več kot 500 otrok, v Burundiju pa omogočili gradnjo prostorov za fizioterapijo v centru za oskrbo mladih z motnjami v duševnem in gibalnem razvoju.

Karitas nadaljuje tudi akcijo Z delom do dostojnega življenja, v kateri 615 mesečnih slovenskih darovalcev omogoča plačilo za redno ali občasno delo staršem iz več kot 300 družin v Ruandi, Burundiju, Centralnoafriški republiki in na Madagaskarju, 17 v Albaniji in 14 na Šrilanki.
 

Največ sodelovanja z Zahodnim Balkanom

Projekt v Ruandi je eden od približno tridesetih, za katere Slovenija namenja bilateralno mednarodno razvojno pomoč. Mednarodno razvojno sodelovanje je sicer med našimi zunanjepolitičnimi prednostnimi usmeritvami. Ker se po bruto nacionalnem dohodku na prebivalca Slovenija uvršča med gospodarsko razvite države, je od leta 2004 donatorica uradne razvojne pomoči in po besedah Uroša Vajgla, na zunanjem ministrstvu vodje sektorja za mednarodno razvojno sodelovanje, prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter prevzema soodgovornost za odpravo revščine in doseganje trajnostnega razvoja v svetu.



Lani je naša država za razvojno sodelovanje namenila 71 milijonov evrov, kar je 0,16 odstotka BDP (zaveza novih članic EU je, da se bo delež do leta 2030 dvignil na 0,33 odstotka). Od tega sta šli dve tretjini za multilateralo, torej v proračun EU, različne sklade OZN in podobno, tretjina pa za dvostransko pomoč. Več kot polovico te so bile štipendije. Geografsko so za nas prioriteta države Zahodnega Balkana, kamor usmerjamo več kot 60 odstotkov denarja, potem pa neposredna evropska soseščina in podsaharska Afrika, kjer projekte vodijo predvsem nevladne organizacije. Od leta 2011 je Slovenija po večstranskih kanalih, kot so Evropski sklad za razvoj, Svetovna banka in uradi OZN, za Afriko namenila 10 milijonov evrov, dvostransko pa daje približno 500.000 evrov na leto.