Ljubljana – »Brez prostovoljstva ne bi znal slovensko niti ne bi spoznal toliko dobrih novih prijateljev. Takšno delo mi pomeni širjenje izkušenj in socialne mreže, pridobivanje novih znanj in odpiranje novih priložnosti. Prostovoljstvo bi priporočal vsakomur, ki želi pomagati drugemu in si pridobiti nove, neprecenljive izkušnje, ki jih drugje ne moreš dobiti,« pravi 24-letni Miroslav, eden od 244.304 prostovoljcev, ki so lani opravili več kot 9,8 milijona ur organiziranega dela. Njegovo vrednost so, v skupnem letnem poročilu, ocenili na dobrih 98 milijonov evrov prispevka k splošni družbeni blaginji v državi.
Prostovoljstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in velja za pomemben socialni korektiv družbe. Največ žensk in moških, mladih in starejših, je svoj čas, energijo in znanje namenjalo soljudem v socialnih dejavnostih, a je področij angažiranja, kot je razbrati iz poročila, res veliko. Med 1660 prostovoljskimi organizacijami, ki jih ministrstvo za javno upravo vodi v svojem vpisniku, je pisana paleta različnih področij. Na prvem mestu po pogostosti so različna športna društva in klubi. Na seznamu najdemo kar stotnijo planinskih društev, še nekaj več je kulturnih in umetniških društev, približno 90 je turističnih, več kot 70 upokojenskih. Precej je tudi skupin, ki združujejo bolnike in invalide, pa tudi ekologov, zaščitnikov živali, tabornikov, gobarjev, avto-moto navdušencev, dve lovski družini. Glede na tradicijo bi pričakovali več gasilskih in čebelarskih društev. Nekaj deset je dobrodelnih in humanitarnih organizacij. Cela vrsta je centrov, zavodov, inštitutov, združenj in klubov, iz katerih imen ne moremo razbrati, s čim se ukvarjajo.
prostovoljstvi spol in starost Foto Infografika
Delovanje v vseh teh pa samo po sebi nikakor ni prostovoljstvo. »Prostovoljsko delo je delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila oziroma neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase opravlja v dobro drugih ali v splošno korist. Tako npr. prostovoljci v društvih organizirajo aktivnosti, ki invalidom, slepim in slabovidnim omogočajo obisk vrhov, lahko markirajo poti in jih čistijo, pobirajo smeti. Številni člani društev so tudi prostovoljci, ne pa vsi. Rekreacija zase je torej način preživljanja prostega časa, hobi, ni pa prostovoljska aktivnost,« je pojasnila
Sabrina Lever, sodelavka Slovenske filantropije na programu razvijanja in promocije prostovoljstva v Sloveniji, in dodala, da lahko posamezniki na spletni strani
prostovoljstvo.org v posredovalnici prostovoljskih del najdejo organizacijo in aktivnost, ki ustreza njihovim interesom, izkušnjam in vrednotam.
Bolj dosledno poročajo v sociali
Več kot 62 odstotkov vseh ur so prostovoljci opravili v socialnih dejavnostih. »Področje obsega duševno zdravje, starostnike, psihosocialno pomoč in podporo družinam, otrokom, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje, mladostnikom s težavami v odraščanju, pomoč žrtvam nasilja, brezdomcem, invalidom, uporabnikom prepovedanih drog, ljudem z drugimi odvisnostmi, osebam z motnjami hranjenja, svetovanje zapornikom. Potem so tu še programi za socialno vključevanje Romov in drugih ranljivih skupin, tudi beguncev, žrtev trgovine z ljudmi,« je naštela Sabrina Lever. Po njenih besedah je število vključenih uporabnikov veliko in prav take so potrebe po pomoči. »Lani je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sofinanciralo 192 socialnovarstvenih programov. Za njihovo izvedbo so poleg strokovnega kadra ključni prostovoljci, zato je nujno, da se bolj zavemo njihovega pomena in potenciala,« je poudarila sogovornica.
prostovoljstvo ure Foto Infografika
Prav na socialnem področju so bolj dejavne ženske, ki predstavljajo več kot 60 odstotkov vseh prostovoljcev. A pri tem pristojni opozarjajo, da nekatere organizacije bolj dosledno poročajo o svojem delu, druge pa manj, in da bi bile statistike lahko tudi drugačne, če bi bili razna gasilska društva, gorska reševalna služba in drugi v zaščiti in reševanju pri posredovanju podatkov bolj ažurni.
Po starostnih skupinah med ženskami prevladujejo prostovoljke, starejše od 60 let, ki so najbolj aktivne v društvih upokojencev, med moškimi pa jih je največ v starostni skupini med 30 in 60 let. »Veliko mladih deluje v javnih zavodih, žal pa prostovoljstvo v šolah še ni sistemsko urejeno. Nekatere občine in šole si načrtno prizadevajo za solidarnost mladih, druge ne,« opozarja sodelavka Slovenske filantropije.
prostovoljstvo organizacije Foto Infografika
Hkrati podatki kažejo, da število prostovoljcev v prostovoljskih organizacijah v zadnjih letih upada, prav tako število opravljenih ur – oboje pripisujejo predvsem znižanju brezposelnosti v tem obdobju.
Dopolnilo k redni dejavnosti
Od leta 2016 se vodi tudi vpisnik javnih zavodov oziroma organizacij s prostovoljskim programom. »Tu prostovoljski programi pomenijo le dopolnitev redne dejavnosti javne službe. Prostovoljci tako v muzejih, knjižnicah, domovih za upokojence in bolnišnicah zagotavljajo nadstandard, ki ne sme posegati v delo zaposlenih. Primer tega so prostovoljci, ki se v bolnišnicah družijo z bolniki, ki nimajo svojcev oziroma obiskov ali jim nudijo oporo, da čas v čakalnici hitreje mine,« je opisala Sabrina Lever.
prostovoljstvo področje dela Foto Infografika
Še kar nekaj področij pa ostaja nepokritih. »Prostovoljstvo je nenadomestljiv družbeni kapital, brez katerega ne bi obstale niti najbogatejše, je korektor družbenih nepravilnosti in polje aktivne participacije ljudi za izboljševanje kakovosti življenja. Zanimivih priložnosti za razvoj prostovoljstva v Sloveniji je res ogromno. Težav, ki kličejo po prostovoljski pomoči, pa prav tako žal ne umanjka. Problematični so odpusti iz bolnišnic, ko gre za posameznike, ki nimajo podpore družine. Npr. starejša gospa, ki okreva po zlomu kolka in ne more niti v trgovino. Osamljenost in izoliranost starejših je vsekakor skrb vzbujajoča. Manjkajo nam tudi dobre raziskave, ki doprinosa prostovoljcev ne bi prikazale le v številkah, urah in denarju, temveč na način, ki bi ga razumeli tudi tisti, ki nimajo priložnosti, da bi se v praksi seznanili s pozitivnimi učinki tako za uporabnika kakor za prostovoljca,« je strnila sogovornica.
Ocena vrednosti od šest do 13 evrov na uro
Po pravilniku, ki sledi zakonu o prostovoljstvu, so doprinos prostovoljskega dela k splošni blaginji v Sloveniji v letu 2018 ocenili na 98,3 milijona evrov, in sicer tako, da so eno uro organizacijskega dela ovrednotili na 13 evrov, vsebinsko delo deset evrov, drugo delo pa šest evrov.
98,2
milijona evrov je ocenjenja vrednost prispevka prostovoljskega dela k družbeni blaginji
Eden od problemov, ki ga prostovoljske organizacije izpostavljajo že več let, je pomanjkanje mentorjev in koordinatorjev. Za to je ministrstvo za javno upravo konec maja objavilo javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva, za sofinanicranje trajnostno naravnanih delovnih mest za letošnje in prihodnje leto ter leto 2021. Predvideli so šest milijonov evrov – pet milijonov za sto delovnih mest v nevladnih organizacijah in milijon za 20 delovnih mest za mentorje in koordinatorje prostovoljstva v prostovoljskih organizacijah.
Komentarji