Naj bo znanje vrednota in naj znanje dela selekcijo

Za vstop v srednjo šolo, kadar ta omeji vpis, so ocene v sedmem, osmem in devetem razredu bolj ali manj edino merilo. Čeprav se otrok v sedmem razredu morda še ne zaveda, da bodo tri štirice v spričevalu lahko usodne in se zaradi njih čez dve leti ne bo mogel vpisati v želeno gimnazijo, se tega zavedajo njegovi starši. Pritiskov staršev imajo ljubljanski ravnatelji dovolj. Spisali so poziv, naj pristojni proučijo in spremenijo vpisne pogoje v srednje šole. Z ministrstva za izobraževanje odgovarjajo, da gre za dolgotrajni postopek, za zdaj pa teh sprememb nimajo v načrtu.

Ravnatelji ljubljanskih osnovnih šol pišejo, da so v šolah izpostavljeni hudim pritiskom staršev »po zniževanju zahtevnosti znanja za boljše ocene. Starši v večini ljubljanskih osnovnih šol laično presojajo ocene in poudarjajo, da se učenci iz drugih šol lahko lažje vpišejo predvsem v želeno gimnazijo.« Ravnatelji tako predlagajo več možnosti: sprejemne izpite na srednjih šolah ali kombinacijo sprejemnega izpita in ocen, ali rezultat eksternega preverjanja znanja, ali kombinacijo ocen in eksternega preverjanja znanja, ali rešitev, ki bi jo ponudile strokovne institucije na ravni države. Ravnatelji pozivajo, naj postane znanje vrednota in naj dela selekcijo znanje, ne pa ocene.

Infografika

Ocene niso enako znanje

Da bi letos kar koli spreminjali, je prepozno, vpisni postopek že poteka. Kot kaže, se bodo za svoja mesta spet borili učenci, ki so osnovno šolo zaključili s skoraj samimi peticami. Logično je, da so ocene visoke, razlaga ravnateljica OŠ Danile Kumar Mojca Mihelič: »To je normalno, ker iščemo znanje. Ampak pri enih ga iščemo pol leta, pri drugih pa samo en teden.« Opozarja, da je ocena odraz trenutnega stanja, vpisne pogoje pa je treba spremeniti: »Zaradi takega vpisnega sita znanje ni več vrednota v šoli. Staršev ne zanima, koliko otrok zna, ampak kakšno oceno ima, ker je to vstopnica na želeno šolo.«

Štejejo samo ocene, znanje pa je skrito očem

Ocene so se v zadnjih dveh covidnih letih še zvišale, čeprav je primanjkljajev, ne le v znanju, ampak tudi v socialnih veščinah, zelo veliko, razlaga Mojca Mihelič: »Na šolah smo bili soglasni, da moramo dati jasno sporočilo staršem in otrokom, da so ostali zadaj in da bo treba vložiti več. Posledica pa je bil takojšen odziv staršev, češ da je na drugih šolah drugače, da drugje otroci dobivajo same petice. S tem se srečuje večina šol. Zato smo se ravnatelji odločili oglasiti. Da bi starši na nas pritiskali, ker premalo naučimo otroke, ne pa, ker jim damo prenizko oceno.«

Trajalo bo

Sedanja merila v primeru omejitve vpisa so bila sprejeta leta 2008. Le kadar ima več otrok enako število točk iz ocen, štejejo tudi rezultati nacionalnega preverjanja znanja, vendar je takih primerov zelo malo, v zadnjih dveh letih NPZ sploh niso upoštevali zaradi covida. Konec novembra 2012 je bila imenovana delovna skupina, ki naj bi pripravila nova merila za vpis v srednje šole z omejitvami. Kot so zapisali na ministrstvu, noben predlog ni dobil potrebne podpore, skupina je bila leta 2014 razpuščena.

Razlike bodo že v razredu, kaj šele po državi

Na ministrstvu menijo, da gre za zelo občutljivo področje, ki terja obsežen strokovni razmislek: »Morebitna odločitev vseh ustreznih strokovnih akterjev za morebitno spremembo meril pa bi pomenila tudi ustrezno spremembo celotne zakonodaje. To je zahtevna in dolgotrajna naloga.« Dodali so, da sprememb obstoječih meril trenutno ne načrtujejo.

Olimpijada za ocene

Predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije Ajda Erjavec je dejala, da je najbolj problematičen sam vpisni postopek, da bi ga bilo treba digitalizirati, centralizirati in urediti podobno kot vpis na fakultete: »Po letih našega pritoževanja so napovedali, da bodo prenovili vpisno aplikacijo, ampak kolikor vemo, ne v skladu z našimi predlogi. Še naprej bomo obremenjeni z administrativnimi absurdi in reševanjem stisk zaradi nerazumevanja vpisnega postopka, namesto da bi se ukvarjali z vprašanjem, ali otrok izbira ustrezen program.«

Najverjetneje tudi v tem šolskem letu možnost manj ocen

Se pa v društvu strinjajo, da bi bilo treba nujno spremeniti vpisne pogoje: »Trenutni način prav spodbuja patologijo. Zagotovo ne sme biti vse odvisno od zaključnih ocen, vsaj ne na tak način kot zdaj.« A poudarjajo, da je treba o tem odločiti s konsenzom na širši ravni, tudi z vključevanjem srednjih šol.

Da petica na eni šoli ni enaka petici na drugi, ugotavljajo tudi v srednjih šolah. »Prihajajo z istimi ocenami, a različnim znanjem, to se pozneje izravna,« pravi predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Fani Al-Mansour, ki se ji sedanji sistem ne zdi tako problematičen. Predsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar pa meni, da so spremembe nujne: »Danes iz osnovnih šol prihajajo le odlični in prav dobri. Gaussove krivulje sploh ni. Najverjetneje ocene niso čisto realne. V osnovnih in srednjih šolah je prehod postal olimpijada za ocene. Tudi maturo bi morali spremeniti.«