Problem ni le število, ampak višina ocen

Ljubljana – Manjše število ocen, ki jih morajo v tem šolskem letu pridobiti učitelji, je po mnenju predsednika združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregorja Pečana le gašenje požara. Ocene v zadnji triadi osnovne šole so vstopnica v srednjo šolo, pritiskov za visoke ocene tako ne bo zmanjkalo. Sploh če upoštevamo podatke Državnega izpitnega centra (RIC), ki ugotavlja, da so bile ocene v preteklem šolskem letu, ko so učenci zadnje ocene dobivali na daljavo, višje za toliko, kot predstavlja desetletni prirast.

Pečan pravi, da bi morali letos vpis v srednje šole, ki imajo omejitev, takih je bilo lani 45, organizirati s sprejemnimi izpiti: »Ne na podlagi točk, doseženih v zadnjih treh letih osnovne šole. In še manj z nekim dodatnim kriterijem, ki je običajno nacionalno preverjanje znanja [NPZ].« Ravnateljica OŠ Danile Kumar Mojca Mihelič se ne strinja z uvedbo sprejemnih izpitov, strinja pa se, da sedanji sistem ni primeren. »Ves čas imamo polna usta besed – za vse enake možnosti, enake vstopne pogoje, pa ravno s tem ustvarjamo zelo velike razlike. Ne samo ocenjevanje, tudi doseganje posameznih standardov je različno od šole do šole, celo znotraj posamezne šole je odvisno od učitelja do učitelja,« pravi. Petica na eni šoli, na drugi morda ne bi bila niti trojka.



Znanje ni več vrednota, ugotavlja Miheličeva. »Staršev ne zanima, zakaj je otrok dobil petico, oni jo samo hočejo, ker je to izkaz uspešnosti. Če bi se vrednotilo znanje in če bi bila neka eksterna preverjanja, ki smo jih včasih že imeli, merilo vpisa na želeno šolo, staršev ocene ne bi več zanimale,« meni.
 

Previsoke ocene in znanje

Na ministrstvu problema (pre)visokih ocen v vpisnem postopku v srednje šole ne zaznavajo. »V nekaterih primerih, kjer vpis omejijo zaradi večjega števila prijavljenih, je spodnja meja točk včasih precej nizka glede na zahtevnost programa.« Z RIC pa odgovarjajo, da je v slovenskem šolskem sistemu že »več let veliko dokazov, da z internimi šolskimi ocenami nekaj ni v redu«. V zadnjem šolskem letu so se ocene zvišale za 0,1 na lestvici od 1 do 5 oziroma toliko, kot se zgodi v desetletnem obdobju, povedo na RIC. »Ali res kdo misli, da se je zaradi spomladanske epidemije in šolanja na daljavo v osnovnih šolah doseženo znanje zvišalo, in to za več kot v prejšnjih desetih letih? Naslednje leto bodo v Sloveniji povprečne šolske ocene obveznih predmetov ob koncu osnovne šole že presegle 4. Več bo odličnih kot prav dobrih, morda bo kdo izjemoma še dobil oceno dobro.«



Dodatna informacija o znanju učencev so NPZ. Iz poročila o zadnjih NPZ je razvidno, da so šestošolci pri slovenščini dosegli v povprečju 49,43 odstotka točk, niti eden od 19.249 učencev ni dosegel vseh točk. Devetošolci so dosegli v povprečju 48,48 odstotka, le eden od 16.798 učencev je dosegel vse točke. Ravnatelji so pred tremi leti ministrstvo pozvali, da je treba NPZ prevetriti, pravi Pečan. »NPZ ni niti pogoj za zaključek šolanja niti pogoj za vpis v srednje šole, le če ima več učencev enako število točk iz ocen. NPZ tako nimajo vsebine in temu primerno k njim pristopajo učenci. V čem je smisel, da je povprečna ocena v državi več kot štiri, na NPZ pride pa rezultat, nižji od 50 odstotkov?«

Na ministrstvu in RIC pojasnjujejo, da NPZ pokažejo le znanje, ki ga je mogoče preveriti pisno, ne preverjajo pa vseh učnih ciljev in standardov znanja po učnih načrtih, zato pretvarjanje točk v ocene »ni primerno«. Pečan je ogorčeno pravi: »Vnaprej naj napišejo, kaj bodo preverjali. Ne pa da končnemu rezultatu prilagajajo izhodišče po sistemu – če bo okroglo, bo lopata, če bo špičasto, bodo pa vile.« Miheličeve slabi rezultati na NPZ ne presenečajo. »NPZ iščejo neznanje, da bi učitelj videl, kje so še primanjkljaji. Zato bi bilo bolje, če bi bili v osmem razredu. V nasprotju z NPZ so bili eksterci pred leti iskanje znanja,« meni.


 

Sodelovanje po vertikali

Čeprav so ravnatelji kritični, na RIC pravijo, da je »napovedna vrednost dosežkov pri NPZ za uspeh ob koncu srednje šole v Sloveniji pomembno višja kot šolske ocene«. Glede sprejemnih izpitov pa odgovarjajo, da zdaj »ni čas in prostor za revolucije«. Predsednik Strokovnega sveta Kristijan Musek Lešnik pravi, da sta tako vpis v srednje šole kot vpis na fakultete problematična, a da je za take strateške odločitve nujen premislek.

Hitenje bi lahko bilo usodno, poudarja tudi ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja. Dodaja, da bi to kompleksno temo moralo z vso pozornostjo in dolgoročno vizijo »voditi ministrstvo z vsemi organi v sestavi, v dobri komunikaciji s pedagoško stroko in praktiki iz vseh stopenj vertikale. Že samo z vidika komunikacije, ki je že dolgo časa nična, se mi osebno to ne zdi mogoče, in tudi s stališča celostne vizije razvoja šolstva, ki je iz skopih poročil iz naše hiše, ki jih dobivamo večinsko prek medijev, nikakor ne morem razbrati. Zato me je strah, da bi bile hipne in nepremišljene rešitve izrazito slabe za učence in dijake. Vizija namreč ni stvar letošnje generacije, ampak vseh prihodnjih, kajti ta šola na daljavo ni le stvar letošnjih zaključnih razredov in letnikov, ampak generacij in šole prihodnjega desetletja.«