Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Energetika 2024

Za prehod na čisto energijo bodo ključna prihodnja leta

Za stabilno dobavo električne energije so poleg sončnih elektrarn in HE tudi viri, na katere količina sonca in padavin ne vplivata.
Prihodnjih potreb po električni energiji ni mogoče pokriti zgolj s sončnimi elektrarnami in hidroelektrarnami, pravi stroka. FOTO: Leon Vidic/Delo
Prihodnjih potreb po električni energiji ni mogoče pokriti zgolj s sončnimi elektrarnami in hidroelektrarnami, pravi stroka. FOTO: Leon Vidic/Delo
28. 9. 2024 | 05:00
4:45

Za prehod na čisto energijo bo ključnih prihodnjih pet let, je pred kratkim ob predstavitvi letnega poročila o evropski energetski uniji poudarila odhajajoča komisarka za energetiko Kadri Simson.

Pomembno bo izvajanje zakonodaje, sprejete v preteklih letih. Od 27 držav EU so do roka, ki se je iztekel junija, le štiri države (Nizozemska, Finska, Švedska in Danska) v Bruselj poslale končne različice svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN). Naj spomnimo, da je minuli teden upravni odbor GZS zavrnil NEPN, saj po njihovem mnenju ne dosega nobenega od postavljenih ciljev. Ti so razogličenje proizvodnje električne energije in gospodarstva, zagotovitev zanesljivosti in neodvisnosti preskrbe elektroenergetskega sistema ter konkurenčnih cen električne energije. Predsednik GZS Tibor Šimonka je pojasnil, da zadnja različica NEPN 5.0 prinaša visoko ceno električne energije in višje stroške omrežnine, kar ustvarja nekonkurenčno poslovno okolje. »To vodi v osiromašenje slovenskega gospodarstva po scenariju, ki ga spremljamo v Nemčiji, ter v energetsko revščino za gospodinjstva,« je dodal in se skliceval na študijo Jožeta P. Damijana.

Prehod na čistejše vire energije

Ocene prenovljenega NEPN so precej različne. Na vprašanje, s kakšno mešanico energetskih virov bi najlažje dosegli slovensko izpolnjevanje evropskih ciljev, pa v družbi Gen‑I odgovarjajo, da od začetka leta 2021 svojim odjemalcem dobavljajo zgolj elektriko, ki ne povzroča izpustov CO2. »Podpiramo prehod na čistejše vire energije, s katerimi zmanjšujemo ogljični odtis in omogočamo, da lahko vsak dom, pisarna in industrija pripomore k zmanjševanju segrevanja ozračja in varovanju našega planeta. Skupina Gen-I v prihajajočem obdobju zato povečuje investicije v trajnostne proizvodne vire in hranilnike tako za lastno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije kot za svoje odjemalce. Gen-I ostaja zeleni promotor v lokalnem okolju in širše ter s tem podpira prizadevanja države po razogljičenju družbe. Že danes našim odjemalcem ponujamo elektriko iz obnovljivih virov energije ter jedrsko energijo. Verjamemo, da je takšna kombinacija proizvodnih virov prava tudi za prihodnost.«

V novih načrtih NEPN zemeljski plin delno nadomešča lesna biomasa, pri kateri študije opozarjajo, da povzroča tako emisije toplogrednih plinov kot delcev. »Zemeljski plin sicer ostaja pomemben segment našega poslovanja, pričakujemo pa, da bo glede na težnje EU po energetski samozadostnosti v prihodnjih letih poraba zemeljskega plina v Evropi in Sloveniji postopno še naprej padala. Že nekaj časa zaznavamo, da naši odjemalci iz zemeljskega plina prehajajo na uporabo drugega energenta, gre predvsem za prehod na električno energijo. Pomembno je, da dobavitelji omogočamo izbiro čim večjega nabora storitev in ponudbe konkurenčnih alternativnih energentov ter tako možnost optimiziranja stroškov odjemalcev in izogibanje morebitnim nestabilnostim zaradi geopolitičnih razmer,« še navajajo v Gen-I. In dodajajo, da za stabilno in zanesljivo dobavo električne energije potrebujemo poleg sončnih elektrarn in HE tudi proizvodne vire, na katere količina sonca in padavin ne vplivata, zato njihovim odjemalcem zagotavljajo kombinacijo obnovljivih virov in jedrske energije.

Obetavna prihodnja alternativa je vodik, ki pa ga do uveljavitve čaka še premostitev pomembnih izzivov. »Gen-I na tem področju sodeluje z družbo Gen energija, ki je eden od partnerjev konzorcija za vzpostavitev ekosistema vodika iz nizkoogljičnih virov, sestavljenega v sodelovanju Slovensko-japonskega poslovnega sveta, Inženirske akademije Slovenije in družbe Eles. Cilj konzorcija je v Slovenijo pripeljati zunajevropske izkušnje na področju proizvodnje in uporabe zelenega vodika ter okrepiti sodelovanje na tem področju.«

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine