Dermol: V Šaleški dolini ne smemo biti talci

Trije ministri, zlasti pa vodstvo HSE in Premogovnika Velenje (PV), so v polni sejni dvorani velenjske občine razlagali, da bosta brez interventnega zakona, po katerem bi Termoelektrarno Šoštanj (Teš) in PV izločili iz skupine HSE, obe družbi pristali v stečaju. Teš, sodobna in zelo draga elektrarna, bi bil po novem bolj ali manj le kotlovnica za ogrevanje Šaleške doline. V občinah ne verjamejo več nikomur, ključna zakona bi morala biti sprejeta že leta 2022. To ni pravičen prehod, je bilo slišati v Velenju.

Skupne izredne seje mestne občine Velenje in občine Šoštanj so se udeležili ministri Bojan Kumer, Matjaž Han in Aleksander Jevšek, poleg njih pa še vodstvo HSE in PV. Generalni direktor HSE Tomaž Štokelj je dejal, da je izločitev Teša in PV iz HSE nujna: »HSE od 1. januarja Tešu ne bo več mogel pokrivati stroškovne cene, lahko bi mu plačal samo še tržno ceno električne energije, kar pa Tešu in PV ne zadostuje. Vse, kar bi dali več, bi bila nedovoljena državna pomoč.«

Štokelj je dodal, da je HSE od leta 2013 do 2020 Teš in PV že dokapitaliziral v višini 950 milijonov evrov. Leta 2022 so pridelali 300 milijonov evrov izgube, lani pa imeli 391 milijonov evrov dobička. Štokelj je dejal, da so 492 milijonov evrov že vrnili državi, kolikor je država HSE posodila konec leta 2022, v prihodnjem mesecu bo HSE izplačal še 100 milijonov evrov, ki bodo predvidoma namenjeni za reševanje posledic poplav. Kakšna zagotovila imajo, da bosta Teš in PV preživela, če bosta izvzeta iz HSE? »Država ima vse vzvode, da ves denar pobere. Predstavljam si, da bo tudi v prihodnje dobiček, ki nastaja v HSE, pobrala in ga dala za financiranje termodivizije prek proračuna,« je dejal Štokelj.

Teš bo kotlovnica

Štokelj je dejal, da so rešitev iskali tudi v tujini: »Rešitev, ki je na mizi, ki smo jo s strokovnjaki proučili, bi pomenila, da bi Teš primarno obratoval za zagotavljanje toplote v Šaleški dolini, elektrika bi bila nekakšen stranski produkt. S tem bi bil Teš umaknjen s trga in ne bi bil več podvržen težavam nedovoljene državne pomoči. Njegova proizvodnja bi prva leta znašala okoli 50 odstotkov tega, kar proizvaja letos, potem bi z leti ustrezno padala.« Zagotovil je, da se HSE iz doline ne umika, v prihodnjih tednih naj bi odprli novo družbo, HSE Saša, ki se bo ukvarjala z novimi energetskimi projekti v dolini.

Proizvodnjo premoga v jami Pesje bi ustavili prihodnje leto. Po zagotovilih generalnega direktorja PV Marka Mavca nihče v PV ne bi izgubil dela, saj bodo zaposlene potrebovali pri zapiralnih delih. Za to bo nujno sprejetje zakona o postopnem zapiranju premogovnika. Ko je bila sprejeta strategija za izstop iz premoga januarja 2022, je bilo zapisano, da bosta zakon o zapiranju PV in zakon o prestrukturiranju regije sprejeta v pol leta. Nobenega še ni.

Minister Aleksander Jevšek je napovedal: »Zakon o prestrukturiranju je v dveh tretjinah že napisan. Desetega decembra bo pripravljen. S tem zakonom se prestrukturiranje ne bo začelo, ampak se bo nadaljevalo.«

Minister Bojan Kumer pa je bil jasen: »Druge poti ni. Potrebujemo interventni zakon, da premostimo čas, da dobimo druga dva zakona.« Podobno je menil minister Matjaž Han: »Popravnega izpita v tej dolini ne bo več.«

Neprepričani

Velenjski župan Peter Dermol je spomnil na večkrat podane zaveze za pravičen prehod: »Zame to pomeni, da nihče ne sme biti talec ali žrtev tega procesa. Da bi bil za kaj prikrajšan.« Poudaril je, da prebivalci ne bi smeli nositi bremena izstopa iz premoga: »Od sprejetja strategije za izstop iz premoga leta 2022 se je cena premoga z 2,75 evra za giga joule dvignila na šest evrov.« Dodal je, da če se bo tako nadaljevalo, bodo položnice ogrevanja enormne: »V tej dolini ne smemo biti talci.«

Štokelj dviga cen ne pričakuje: »Novi režim obratovanja Teša ne bi smel imeti večjega vpliva na ceno električne energije na trgu, z vidika uporabnikov toplote pa tudi ne pričakujemo večjih pretresov, vsaj ne za gospodinjske odjemalce.« A Dermola za zdaj niso prepričali: »Postavljeni smo bili v kot, predstavljen nam je bil en in edini scenarij. Zelo me preseneča, da v času, ko HSE ustvarja dobičke, v času energetske krize, vojne v Ukrajini, energetske odvisnosti, da imamo prav mi v Sloveniji take težave z elektrarno, ki je najnovejša v Evropi.« V Šaleški dolini večkrat povedo, da so največji krivec težav emisijski kuponi. Teš je zanje od leta 2013 plačal okoli 800 milijonov evrov.

Dermol interventnega zakona ne podpira: »Dokler nimam jasne zaveze, da bodo zakoni takšni, kot morajo biti, in usklajeni z lokalno skupnostjo, da bo tudi interventni zakon usklajen z lokalnimi skupnostmi, ne morem biti za. Kolikor poznam energetske kroge, se bojim, da so zadaj tudi druge zgodbe.«

Šoštanjski župan Boris Goličnik pa je dodal: »Tu bi danes moral biti tudi minister za finance. Tudi interventni zakon mora namreč imeti zagotovilo njegovega ministrstva, da bodo sredstva za delovanje termodivizije zagotovljena. Če oblika pomoči, kot sta dokapitalizacija in kakšna druga metoda, ni več mogoča, če je dejstvo, da mora država najti obvod financiranja, potem je nujno, da država zagotovi ustrezen sklad, iz katerega se bodo črpala sredstva za nadaljnje obratovanje termodivizije.«