Na Ptuju se je začel peti letni čas

Peti letni čas na ptujskem koncu imenujejo čas pustovanja, ki se začne s skokom kurenta na svečnico, 2. februarja. Pravzaprav se začne že na mali pust, na martinovo, ko je ustoličen princ karnevala – trenutno je na oblasti Francesco Guffante, ptujski mestni sodnik Marko Šamperl.

A dejanske priprave stečejo veliko prej, v poletnih mesecih, ko društva izdelujejo maske. V resnici se po malem na pustovanje pripravljajo vse leto. »To, kar bomo videli v teh dneh, je plod večmesečnih priprav,« je med sprehodom skozi najstarejše mesto pri nas pojasnil Marjan Ostroško, organizator turističnega vodenja pri javnem zavodu Ptuj.

Čeprav Ptuj najbolj povezujemo s kurentovanjem, v mestu poskrbijo, da obiskovalce privabijo tudi zunaj tega obdobja. Med drugim je tam festival Dnevi poezije in vina, imajo namreč najstarejšo vinsko klet, prav tako organizirajo glasbeni festival Arsana in festival sodobne umetnosti Art Stays, vsako leto avgusta priredijo Rimske igre, s katerimi obujajo dva tisoč let stare rimske zgodbe, in septembra Grajske igre, prav tako štajersko novo leto ali martinovo, je naštel Ostroško in dodal, da tudi v decembru ptujska pravljica vabi na ogled.

Podoba kurenta na hišah

Toda najbolj znano je zagotovo kurentovanje. Obhodi kurentov so bili vpisani na Unescov seznam nesnovne kulture dediščine. Letos je to že 65. kurentovanje na Ptuju – od leta 1994 prireditve trajajo enajst dni – a tradicija je še precej daljša. Da kurent na Ptuju z okolico živi že zelo dolgo, med drugim pričata pročelji dveh hiš v središču mesta, na Jadranski ulici, iz leta 1778. Gre za štukaturo, ki ima obliko maske in spominja na kurenta. »Ta motiv kaže, da so kurenti tukaj že dolgo. Po nekaterih virih so bili v preteklosti razširjeni po vsej Sloveniji, ohranili pa so se samo na Ptuju,« je pojasnil Ostroško.

Pustne šege so še precej starejše. Sicer je vire težko zbrati, je pojasnila upokojena zgodovinarka in arhivistka Marija Hernja Masten, ker je Cerkev preganjala »pustne, poganske šege« oziroma o njih ni dovolila pisati. Leta 1610 je na Ptuj prišla reformacijska komisija, ki je ugotovila, da »na Ptuju živijo pregrešno, jedo meso na postne dni« in da »je te nesmiselne pustne igre vseh izučenih mesarskih pomočnikov in drugih meščanov v prvem postnem tednu in v nedeljo potrebno opustiti«.

Leta 1873 prvi organizirani karneval

A pustna tradicija je ostala. V zgodnjem 19. stoletju so se pri meščanstvu razbohotile pustne zabave in plesi v maskah, Ptuj pa je februarja 1873 doživel prvi organizirani karneval. Na pustni torek so pripravili prvo vožnjo pustnih mask, sodelovalo je okoli 20 konjenikov in štirje vozovi, ki so se v popoldanskem sprevodu vozili po glavnih ulicah.

Kurentovanje se skozi leta razvija, spreminja. Poleg otvoritvenega etnografskega sprevoda, v katerem se predstavijo vsi pomembni liki, in nedeljskega sprevoda z vsemi maskami je vedno še kaj, kar dodajo pestremu dogajanju. »Vsako leto je kurentovanje večje, na podlagi preteklih izvedb pogledamo dobre in slabe stvari, nato pa dodelamo koncept,« je pojasnil Matic Ber, direktor javnega zavoda Ptuj. Koliko obiskovalcev bo na nedeljski povorki, je težko napovedati, ponosno pa pove, da bo nastopajočih kar okrog 3000. »Po covidnem času številke spet rastejo, seveda pa je veliko odvisno tudi od vremena. Lani smo ocenili, da je bilo skozi celoten program okoli sto tisoč obiskovalcev.«

Ena od letošnjih novosti je povezana z nedavnim odprtjem mestnega stolpa in zvonika cerkve sv. Jurija. S 54 metrov visokega stolpa, ki doslej ni bil v celoti dostopen javnosti, je čudovit razgled, v njem pa so pripravili edinstveno interaktivno razstavo. Prvič je bil omenjen v mestnem statutu iz leta 1376, današnjo podobo je dobil leta 1792. Stoji v osrčju starega mestnega jedra, na Slovenskem trgu.

»Mestni stolp je simbol Ptuja in je eden redkih stolpov, ki ni zraven cerkve. V njem so razstave, na katerih povežemo rimsko in srednjeveško tradicijo. Posebnost je še mehanska ura, ki je edinstvena na svetu. Ima več kot 21 metrov veliko leseno urno nihalo. Seveda pa je ključen tudi razgled,« je pri stolpu, do koder smo se sprehodili s princem karnevala in direktorjem javnega zavoda Ptuj povedal Ostroško. »Tudi mestni stolp je del kurentovanja. Med drugim vodimo po razstavi, ob otvoritvi je bilo vodenje v maskah po stolpu, v celotnem enajstdnevnem dogajanju pa je možno rezervirati vstopnico ter si kurente in pustno dogajanje ogledati z najlepše perspektive mesta,« je dodal.

Kurent opozarja tudi na pomen narave

Marija Hernja Masten, zgodovinarka, ki je močno vpeta v kurentovanje, med drugim je mama princa karnevala oziroma tista, ki za princa izbere zgodovinsko osebnost, ki jo bo predstavljal, in poišče vse potrebne podatke, je tudi v ocenjevalni komisiji velike povorke, pravi, da ima kurent pomembno vlogo v življenju ljudi, ki živijo v okolici Ptuja. »Kurent ni samo lik, ki privabi pomlad, je demon, ki bedi nad življenjem ljudi. Je tisti, ki nas vedno znova opomni, da je narava tista, o kateri moramo razmišljati. S svojim kožuhom, s svojo masko bo pregnal zlo – zimo, nesrečo, in prinesel vse tisto, kar je lepega in srečnega v človekovem življenju.«

Četudi se glavnina dogajanja med kurentovanjem danes odvija v osrčju mesta, pa je kurent lik, ki je bil nekoč doma na vasi, na podeželju, in se kasneje preselil še v mesto. Nekdaj so bili pustni običaji precej ločeni med mestom in vasjo, šele med socializmom, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, so etnografske maske s podeželja začele prihajati tudi v mesto. Zgodovinarji, etnologi in društva so prepoznali pomen teh etnografskih mask, ki se danes prepletajo in združujejo v kurentovanju.

Če je imelo meščanstvo nekoč svoja pustovanja, za katera so ponavadi določili temo in se vsi oblekli v mornarje, oficirje, duhovščino, se je v šestdesetih letih to spremenilo, med drugim zato, ker je vas kot taka začela izumirati. »Tudi ženske so se postavile na svoje noge, začele so voziti traktor, nekatera ročna dela so začela izginjati, tradicija je bila šibka. Zato je stroka iz mesta menila, da bi bilo pametno, da tradicija s podeželja ostane živa tako, da jo pripeljejo v mesto,« pojasnjuje Marija Hernja Masten.

Etnološke maske, kot je kurent, so močno povezane z naravnim ciklom. S tem, da odganjajo slabo, zimo, privabljajo pomlad in dobro žetev ter boljše življenje. »Ljudje so si želeli, da pride kurent k njihovi hiši, da prinese vse, kar je dobrega v zemlji, vse, kar je dobrega, k hiši. Bilo je sramotno, če kurent ni prišel k hiši.« Danes je sicer podoba kurenta precej bolj dodelana kot nekoč, še pojasni sogovornica.

Kot je povedal princ karnevala, jih za prihodnost ohranjanja pustnih šeg in navad oziroma kurentovanja ne skrbi. »Že leta opažam, da so tudi najmlajši v teh etnografskih likih, da imamo male kurente, male pokače.« In še ena zanimivost, ki kaže, kako pomemben praznik je pust: na pustni torek vsi na Ptuju in v okolici prej zaključijo s šolo, službo, z delom ter se poveselijo ob sklepnem dejanju petega letnega časa – pokopu pusta pred pepelnično sredo.