Zvin gležnja: učinkovita rehabilitacija s fizioterapijo

Zvin gležnja je med najbolj pogostimi mišično-skeletnimi poškodbami in zajema kar 75 odstotkov vseh poškodb gležnja. Žal veliko posameznikov predvsem po lažjem zvinu gležnja nikoli ne poišče zdravniške pomoči, a strokovnjaki pravijo, da noben zvin gležnja ne sme ostati nezdravljen. V prispevku preverite, zakaj je zdravljenje nujno in kam se obrniti po pomoč.

Zvin gležnja se lahko zgodi vsakomur

Predstavljajte si, da se vam zjutraj mudi na pomemben sestanek. V naglici in stresu hitite. Nato se zgodi nepazljiv korak in vaš gleženj je zvit. Ali se po službi odpravite na rekreativno dejavnost – košarko. Končno boste po osmih urah sedenja za pisalno mizo naredili nekaj dobrega zase. Nato pa igra, neroden gib, korak in vaš gleženj je zvit.

Zvin gležnja ne izbira, zgodi se vam lahko ne glede na starost in način življenja. Pogost je tako med športniki kot med splošno populacijo. Tveganju so bolj izpostavljene odrasle ženske. Zanimiv je tudi podatek, da naj bi bila dominantna noga za 2,4-krat bolj dovzetna za zvin gležnja kot nedominantna.

Med dejavniki tveganja so sicer še športne aktivnosti (predvsem košarka, nogomet, odbojka in podobni športi), pretekle poškodbe gležnja, hoja in dejavnosti v neprimerni obutvi, šibkost in/ali utrujenost mišic, težave z ravnotežjem in povečana telesna teža.

Zvin gležnja ali zlom?

Dobro je vedeti, da so si simptomi zvina in zloma gležnja med seboj podobni: bolečina, oteklina in podplutba na mestu poškodbe in občutljivost na dotik. Kljub vsemu gre za dve popolnoma različni vrsti poškodbe. Zlom gležnja se zgodi, ko se zlomi ena ali več kosti okoli gleženjskega sklepa. Pri zvinu pa gre za poškodovane vezi okoli gležnja. Okrevanje po zvinu gležnja je praviloma hitrejše kot pri zlomu. Razlika pa je tudi v načinu in poteku zdravljenja.

Najbolj pogosti znaki zvina gležnja

O zvinu gležnja govorimo takrat, ko se vezi, ki podpirajo kosti okoli gležnja, nategnejo preko običajne meje ali celo pretrgajo. Najbolj tipični znaki zvina gležnja so:

• bolečina pri hoji,
• občutljivost na dotik,
• otekanje in modrica na mestu zvina,
• bolečina in nelagodje pri hoji oz. pri obremenjevanju stopala,
• omejena gibljivost.

Bolečina in oteklina se običajno pojavita takoj po poškodbi. Prisoten je občutek nestabilnosti. Ob pojavu simptomov je pomembno pravočasno ukrepanje – to pomeni, da je pri vsakem zvinu gležnja, tudi lažjem, pametno poiskati pomoč in pridobiti oceno stanja poškodb vezi. Z oceno in diagnozo strokovnjak oceni, kako resen je zvin, in priporoči ustrezno zdravljenje ter načrt rehabilitacije.

FOTO: Medicofit

Pomembno: brez ustrezne oskrbe in rehabilitacije se lahko poškodovan gleženj slabo zaceli in izgubi stabilnost. To lahko vodi v ponavljajoče se zvine in kronične težave z gibljivostjo ter celo do osteoartritisa.

Kako resen je zvin gležnja?

Poškodbe vezi gležnja pri zvinu razdelimo na tri stopnje:

Prva stopnja (blag zvin): za prvo stopnjo so značilne rahlo nategnjene vezi ali manjša pretrganost, blažja oteklina in občutljivost. Okrevanje po poškodbi je hitro.

Druga stopnja (zmeren zvin): za drugo stopnjo so značilne delno pretrgane vezi, pojavita se zmerna oteklina in modrica, posameznik čuti bolečine pri gibanju. Gleženj je nestabilen in manj funkcionalen.

Tretja stopnja (hud zvin): za tretjo stopnjo so značilne pretrgane vezi, znatna oteklina ter podplutba in bolečina. Posameznik je močno omejen pri gibanju, hoja je težavna ali celo nemogoča.

FOTO: Medicofit

Vrste zvinov gležnja

Čeprav je napačen korak lahko samo en, pa je vrst zvinov gležnja več. Najbolj pogosta vrsta, in sicer kar 85 % vseh zvinov gležnja, je lateralni zvin (t. i. inverzija stopala), pri katerem se stopalo zvije navznoter. Ta zvin povzroči poškodbo vezi na zunanji strani gležnja. Posameznik čuti akutno bolečino in otekanje, pozneje se lahko pojavi tudi modrica. Slabša gibljivost nastopi takoj po poškodbi.

Med manj pogostimi zvini gležnja sta medialni zvin, ki najbolj prizadene ligamente (vezi) na notranji strani gležnja, ter visoki ali sindezmotski zvin, pri katerem se poškodujejo t. i. tibiofibularni ligamenti. Čeprav je zadnji redkejši, pa nezdravljen visoki zvin lahko še posebej pripeva h kronični nestabilnosti gležnja in ponavljajočim se zvinom.

Kako ravnati ob zvinu gležnja in kdaj nujno k zdravniku

Pri zvinu gležnja je ključno hitro ukrepanje. Treba je upoštevati pravilo: Če po poškodbi ne zmorete obremeniti noge ali nastane oteklina, modrica, celo deformacija in je bolečina huda, ne oklevajte, takoj poiščite zdravniško pomoč! Imejte tudi v mislih, da je zvin težko ločiti od zloma brez rentgenske slike, zato je pametno pravočasno obiskati zdravnika, ki bo opravil ustrezno diagnostiko (rentgensko slikanje, ultrazvok, magnetna resonanca – odvisno od stopnje poškodbe). Slikovna diagnostika se običajno uporabi za izključitev zloma gležnja in oceno poškodbe tkiv.

Prva pomoč ob zvinu gležnja

FOTO: Medicofit

Za prvo pomoč pri zvinu gležnja strokovnjaki za mišično-skeletna obolenja priporočajo pravilo oziroma postopek P.R.I.C.E. Po tem postopku najprej poskrbite za zaščito poškodovanega uda, počitek, hlajenje z ledom in kompresijo.

Še bolj učinkovit pa naj bi bil postopek P.O.L.I.C.E., ki ga specialisti uporabljajo bolj v zadnjih letih. P.O.L.I.C.E. je namreč posodobljen in bolj napreden od P.R.I.C.E. Po posodobljeni različici sledite naslednjim usmeritvam:

• zaščita poškodovanega uda (Protection),
• optimalna obremenitev (Optimal Load),
• hlajenje (Ice),
• kompresija (Compression),
• dvigovanje poškodovane noge (Elevation).

Ali lahko preprečimo zvin gležnja

Tako kot ni možno preprečiti nerodnega koraka, se tudi zvinu gležnja ni mogoče povsem izogniti. Lahko pa poskrbite zase in zmanjšate tveganje, in sicer z uporabo ustrezne, stabilne obutve, z redno telesno aktivnostjo in predvsem krepitvijo mišic ter ravnotežja (priporočljivo je izvajati tudi raztezne vaje). In še: če ste utrujeni, ne pretiravajte, ampak si privoščite počitek.

Najbolj učinkovit način za okrevanje po zvinu gležnja: celovit fizioterapevtski pristop

Po zvinu gležnja je pravi strokovnjak za rehabilitacijo fizioterapevt. Prednost fizioterapevtskih metod in tehnik je namreč v tem, da se ne omejujejo zgolj na lajšanje bolečine in zmanjšanje otekline, ampak tudi na ponovno vzpostavitev celotnega obsega gibanja, krepitev moči in stabilnost gležnja.

Rehabilitacija zvina gležnja v kliniki Medicofit

V kliniki Medicofit boste najprej opravili diagnostično terapijo, fizioterapevt vam bo podal oceno poškodbe in pripravil načrt zdravljenja. Nato sledi rehabilitacija.

Za odpravljanje simptomov zvina gležnja specialisti fizioterapevti v kliniki Medicofit uporabljajo najbolj sodobne naprave in napredne metode zdravljenja.

FOTO: Medicofit

Pri zvinu gležnja je fizioterapevtu tako na voljo več tehnik in terapij: terapija TECAR, ki pospešuje regeneracijo poškodovanih vezi, ultrazvočna krioterapija Sixtus za lajšanje bolečin, terapija z laserjem Summus za lajšanje vnetja, diamagnetna terapija PERISO za celjenje poškodovanih vezi, protibolečinska elektroterapija HiTop in različne tehnike za mobilizacijo mehkih tkiv. V rehabilitacijo pa vključujejo tudi manualne tehnike. S podporo fizioterapevta posameznik spoznava tudi različne specialne terapevtske vaje za krepitev mišic gležnja, izboljšanje mobilnosti in ravnotežja.

Primer uspešne rehabilitacije zvina gležnja

28-letni Filip je obiskal kliniko Medicofit zaradi inverzijskega zvina levega gležnja (1. stopnje), ki se je pred enim tednom zgodil pri igranju odbojke. Za diagnostični pregled se je odločil, ker se bolečina ni izrazito zmanjšala.

Ob uvodnem diagnostičnem pregledu je gospod povedal, da so bolečine v levem gležnju še posebej izrazite pri hoji po stopnicah. Ob inspekciji je specialist fizioterapevt opazil manjšo oteklino na področju zunanjega gležnja. Anteriorni talo-fibularni ligament se je ob palpaciji izkazal za zelo občutljiv, medtem ko druge strukture niso izzvale simptomov. Gibljivost gležnja je bila primerna, vendar boleča v skrajnih legah posameznih gibov.

Na podlagi kliničnega pregleda in anamneze je specialist fizioterapevt predlagal 10-tedenski program fizioterapevtske obravnave, ki je v uvodni fazi vključeval laser in TECAR terapijo kot tudi specialne manualne tehnike za zmanjšanje otekline.

Oteklina je izginila že po dveh terapijah, medtem ko je Filip tekom uvodnih terapij poročal tudi o zmanjšanju bolečine. Druga faza zdravljenja je temeljila na specialni kineziološki vadbi za krepitev mišične moči in proprioceptivnih sposobnosti, ki sta se v pozni fazi rehabilitacije nadgradili še s specialno pliometrično vadbo za odbojko.

Ob koncu zdravljenja je gospod Filip izkazal primerno mišično moč za varno vrnitev k igranju odbojke, bolečine pa več niso bile prisotne. Fizioterapevt mu je svetoval redno izvajanje vaj za krepitev mišične moči, ki bodo delovale preventivno ter zmanjšale tveganje za ponovno poškodbo.

FOTO: Medicofit

Naročnik oglasne vsebine je Medicofit