Po dveh letih, ko so množične pustne norčije zatrli omejitveni ukrepi zaradi pandemije covida-19, so se pustne šeme v vsem svojem zanosu znova vrnile na ulice in trge. Med desetdnevnim kurentovanjem na Ptuju so včeraj med drugim zaznamovali 150 let od prve tamkajšnje zabeležbe povorke našemljenih meščanov, veselo pa je bilo tudi danes. A v torek bo ugasnila tudi »pustna prestolnica Evrope«, kot se je najstarejše slovensko mesto poimenovalo med svečnico in pepelnično sredo.

Mednarodna karnevalska povorka, kjer seveda ni manjkalo kurentov in drugih tradicionalnih likov, je tudi danes preplavila ptujske ulice. FOTO: Niko Časar/ Mediaspeed

Čeprav je že otvoritvena povorka 63. kurentovanja pred dobrim tednom dni privabila več kot 15.000 obiskovalcev, ki so lahko občudovali 1800 nastopajočih iz petih držav, je vrhunec pomenil današnji Mednarodni Karnevalfest, ki slovi kot ena največjih in najpomembnejših pustnih povork v Evropi in svetu.

Tokrat se je skozi mesto podalo 68 pustnih skupin, od tega 33 skupin kurentov in korantov ter štiri tuje skupine; iz Nemčije, Romunije, Bosne in Hercegovine ter Bolgarije. To je bila najbolj obiskana prireditev letošnjega kurentovanja, saj si jo je ogledalo več kot 40.000 domačih in tujih obiskovalcev, s čimer so za več kot dvakrat presegli število prebivalcev najstarejšega slovenskega mesta. Kot je poročala STA, so bile namestitve ob dveh kurentovanjskih koncih tedna razprodane, zelo dobro pa so bile zasedene tudi med tednom. Med tujimi obiskovalci so bili celo turisti z drugih celin.

Že jutri se bo rajanje nadaljevalo s povorko vrtčevskih otrok, v kateri naj bi sodelovalo več kot tisoč malih pustnih šem iz enaindvajsetih vrtcev. V torek bo princ karnevala Hinko Šoštarič, vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, znova predal oblast županji Nuški Gajšek, pusta pa bodo pokopali ob 17. uri pred mestno hišo.

Pravi le na pustno soboto

Poleg zelenega zmaja, ki je načeloval Zmajevemu karnevalu v Ljubljani, je bilo videti tudi zelene rege. FOTO: Leon Vidic/ Delo

Kurente je prineslo in zaneslo tudi v druge kraje, njihovi zvonci so glasno zvonili tako v Kranju kot na ljubljanskem Zmajevem festivalu, ki je kakopak z zmajem na čelu vnovič prekrižal pot marsikateremu Ljubljančanu, ki je hitel po sobotnih opravkih na tržnico. Starši in stari starši so ob ograjah pričakali tudi otroke in vnučke; ti so za zeleno zverjo stopali v skupinskih maskah, ki so si jih izdelali ob pomoči vzgojiteljic in učiteljev v vrtcih in šolah. Vse pa so bile vabljene na ples na Kongresni trg.

Izvirnih pustnih mask ni manjkalo. FOTO: Leon Vidic/ Delo

Tudi v Cerknici so letošnje pustovanje posvetili zmaju, najbolj veličastni živali daleč naokoli, ki jo imajo tudi veličastne Butale v svojem veličastnem grbu. Veselo je bilo na koprskih ulicah, ko je po njih krenila 13. istrska pustna povorka, in še marsikje drugod od Maribora do Kranja, od Velenja do Kostanjevice na Krki, nemalokrat pospremljeno s komentarji in rešitvami aktualnih razmer.

Na sobotnem karnevalu v Litiji, katerega prve omembe segajo v leto 1847, je pomanjkanje energentov zasavske znanstvenike pripeljalo do zgodovinskega odkritja, kako z zdravo kmečko pametjo pridobivati energijo iz ekološko neoporečne in lokalno pridelane litijske megle. Gre za izum, ki se ga ne bi sramoval niti znameniti Nikola Tesla. Med dvanajstimi skupinami, ki so po starem mestnem jedru razveseljevale množico obiskovalcev, je bila samooskrbna godba, ki jo je poganjala sončna svetloba in vetrna energija.

V rudniku Sitarjevec so po naključju odkrili visokoenergetski mineral litij a+, tako da se obetajo nova delovna mesta. Ob kopanju minerala se sprošča »eko mehla«, ki se vije iz odprtih rovov nad mestom in ima ob njenem vdihavanju za povrh še zdravilen učinek. Možje za šankom so si bili edini, da v mestu ob Savi karneval živi kar 365 dni v letu, da pa je vendarle tisti pravi le na pustno soboto.