Neomejen dostop | že od 9,99€
Vladna služba za digitalno preobrazbo je danes objavila zahtevo, da se začasno takoj ustavijo vse aktivnosti v zvezi z izvedbo izobraževanj za odrasle na področju digitalnih kompetenc. Kot pojasnjujejo, pri javnem razpisu za sofinanciranje izvajanja neformalnih izobraževanj za odrasle »prihaja do številnih nepravilnosti«. Za omenjen razpis skrbi Slovenski regionalno razvojni sklad, ki pa je ugotovil le dve nepravilnosti. Na skladu pravijo, da bodo postopali tako, kot se bodo dogovorili z vladno službo, saj razpis vodijo »za njihov račun«.
»Razumemo, kaj je zdaj ideja, moramo pa se skupaj dogovoriti in ugotoviti, kakšne so pravzaprav pravnoformalne poti za naprej. Zaenkrat, dokler tega ni, stvari ostajajo takšne, kot so,« zahtevo ministrice komentira direktor Slovenskega regionalno razvojnega sklada Matjaž Ribaš, ki dodaja, da si na skladu ne želijo, da bi povzročali dodatno negotovost dokler stvari niso premišljene.
Po današnji zahtevi bodo sledili pogovori med skladom in službo za digitalno preobrazbo, končni dogovori pa bodo najverjetneje skomunicirani s strani vladne službe. Na skladu še dodajajo, da druge možnosti, kot da aktivnosti v zvezi z izobraževanji za zdaj tečejo naprej, niti nimajo, saj so zgolj izvajalec razpisa. »Kar se našega dela tiče, ga delamo korektno in po pravilih. Za nas je to eden od razpisov, ki jih izvajamo. Vse te obstranske stvari moramo reševati, ampak v resnici jih bomo rešili tako, kot jih lahko rešimo - pravnoformalno. Če so razlogi za odpoved ali prekinitev razpisa, bomo to objavili,« dodaja Ribaš.
Skupina, ki nadzoruje morebitne nepravilnosti pri razpisu, je enotna za sklad in vladno službo. Skupaj so odkrili dve nepravilnosti, izvajalca pa že opozorili in mu poslali dopis. Sklad zdaj še čaka na odgovor izvajalca, ali je nepravilnosti odpravil. Pri tem lahko sklepamo, da gre za izvajalca Smart Naris, ki ga v sporočilu za javnost izpostavlja tudi vladna služba za digitalno preobrazbo.
Kako naj na trenutno dogajanje gledajo tisti odrasli, ki so se uspešno prijavili na izobraževanje? Ribaš pravi, da mu je ravno zato hudo, saj so ljudje na to storitev čakali. »Tisti, ki so prišli do tega, čeprav so v manjšini, ni razloga, da ne bi dobili te storitve. Karkoli se bo naredilo, si želim, da ne bi prišlo do dodatne škode, predvsem za ljudi, ki jim je to namenjeno,« še pravi Ribaš.
Zakon o spodbujanju digialne vključenosti, ki zajema digitalne bone in izobraževanje odraslih, obravnava tudi Zagovornik načela enakosti. Ta je prejel sedem predlogov za obravnavo diskriminacije pri dostopu starejših do digitalnih bonov in zdaj pripravljajo celovito pisno oceno diskriminatornosti zakona. Pri Zagovorniku spomnijo, da so že v postopku priprave zakona priporočili, naj bodo ukrepi spodbujanja dostopni vsem po načelih enakega obravnavanje in zagotavljanja enakih možnosti.
V zadnjem času pa se glede ukrepov za digitalno preobrazbo vse več starejših obrača na varuha človekovih pravic. Kot pojasnjujejo pri varuhu, starejši zatrjujejo, da so diskriminirani pri dostopu do digitalnih bonov '22, saj za prebivalce, stare 55 let ali več, pri unovčenju bonov velja dodaten pogoj. V primerjavi z drugimi (mlajšimi) upravičenci se morajo namreč udeležiti izobraževanja s področja digitalnih kompetenc. Prav tako zanje velja prepoved združevanja bonov s svojimi (izven)zakonskimi partnerji, otroki, vnuki, brati in sestrami.
V tem smislu pri varuhu človekovih pravic pričakujejo, da se pripravijo spremembe zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, tako, da bo pridobitev bona '22 mogoča tudi za starejše od 55 let brez izpolnjevanja dodatnega pogoja udeležbe na izobraževanju. Prav tako Varuh zanje pričakuje ureditev možnosti združevanja digitalnih bonov, so še dodali.
Ob vsem zapisanem je vredno spomniti, da ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh ne skriva nezadovoljstva z zapuščino prejšnje vlade. Tako je denimo že za digitalne bone, ki jih je prejel del šoloobveznih otrok in mladostnikov ter študentov, dejala, da so ukrep podedovali od prejšnje vlade, ob tem pa izpostavila visoke stroške izvedbe in neopravičeno financiranje v tujini narejene opreme. Obenem je takrat še napovedala, da »digitalni bon ne bo pomagal pri dvigu digitalne pismenosti ali digitalne vključenosti. Ravno nasprotno – povečal bo tako digitalni kot socialni razkorak«.
Ministrica je izrazila obžalovanje tudi glede situacije, povezane z izobraževanjem odraslih, in v preteklosti izpostavila diskriminacijo zakona. Pri tem je zagotovila, da bo »izkušnja ob prihodnjih izobraževanjih na področju digitalnih kompetenc do državljanov prijaznejša, tako z vidika informiranja, načina prijav in same izvedbe«. V luči zapisanih kritik in odmika od ideologije prejšnje administracije smo na vladni službi za digitalno preobrazbo vprašali, ali gre pri ustavitvi razpisa zgolj za način, kako preprečiti izvedbo ukrepa, ki ministrici ni po godu. Na ministrstvu odgovarjajo, da ne, ob tem pa navajajo konkretne primere sumov kršitev, denimo predhodno zbiranje prijav in spreminjanje časovnih terminov, lokacij ter nezakonitih zahtev na prijavnih obrazcih, kot so povrnitev stroškov izobraževanja v primeru neudeležbe.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji