Stojmenova Duh: Davki niso edino, kar naredi delovno okolje privlačno ali ne

»S svojo ekipo ne želimo rušiti, kaj je bilo narejeno dobro do sedaj, tako da bomo skrbno pregledali vse delo ukrepov strateškega sveta, vse sprejete strategije, ki so jih naredili na posameznih resorjih,« je napovedala kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki je v svoji predstavitvi potrdila, da razbremenitev davčnega okolja za IKT strokovnjake ne bo prioriteta njenega ministrovanja. Slednje je bil tudi osrednji pomislek opozicije.

Izredna profesorica na katedri za informacijsko komunikacijske tehnologije je danes še povedala, da je digitalna preobrazba horizontalno področje, in v tem smislu do zdaj ni bila obravnavana zgolj na službi vlade ali na ministrstvu za javno upravo, temveč so pri delu sodelovala tudi ostala ministrstva. Ocene dosedanjega dela ministrstva za digitalno preobrazbo Stojmenova Duh ni komentirala, saj kot pravi, od aktualnega ministra, pristojnega za to področje, še ni prejela informacij o stanju in odprtih zadevah. Ob tem je dodala, da ne vidi razloga, da koristnih ukrepov ne bi izvajali še naprej.

Ob trinajstih navzočih na predstavitvi Emilije Stojmenove Duh je za njeno kandidaturo glasovalo devet poslancev, štirje so bili proti.

Edina nevarnost znanosti je, da zasvoji

Najprej pregled narejenega, nato digitalizacija, ki je usmerjena k človeku

»Ključna za nas so vsekakor nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025, strategija digitalne transformacije, ki so jo naredili na ministrstvu za gospodarstvo, strategije digitalnih javnih storitev, ki so jo naredili na ministrstvu za javno upravo, digitalna Slovenija 2030 in nacionalni načrt odzivanja na kibernetske incidente. Torej pogledali bomo, kaj je bilo narejeno, kakšni so bili ukrepi, kaj je bilo narejeno v redu, kaj je treba dopolniti in kaj je treba čisto od začetka. Poskrbeli bomo za izpolnjevanje obveznosti do Evropske komisije, saj imamo nekaj kritičnih zadev, med njimi je vsekakor Zakon o elektronskih komunikacijah, potem tudi direktiva o odprtih podatkih. Poskrbeli bomo za izvedbo aktivnosti, ki niso bile izvedene v preteklosti,« je kot ključne izzive še navedla Stojmenova Duh.

Glede digitalne preobrazbe je 36-letna kandidatka za ministrico povedala, da vedno poudarjamo, da mora ta biti usmerjena k človeku. V tem smislu razlaga, da digitalne preobrazbe ne delamo, ker nam nekaj omogočajo tehnologije, ampak ker ima človek potrebe, tehnologije pa zgolj izkoristimo, da dvignemo učinkovitost, se pametno odločamo na podlagi podatkov, imamo bolj kakovostno življenje, delo in trajnostno razvijamo družbo.

Emilija Stojmenova Duh. FOTO: Jure Eržen/Delo

Ključno je zmanjšanje digitalnega razkoraka

Stojmenova Duh je glede vizije dela povedala, da bodo izhajali iz vodil evropskega digitalnega kompasa, pri tem pa bo poudarek na digitalnih kompetencah, »torej, da mora biti naše prebivalstvo digitalno usposobljeno«. V luči tega izpostavlja varno, učinkovito in trajnostno infrastrukturo, ob tem pa dodaj, da mora vsak prebivalec imeti povezavo do interneta. Glede digitalne preobrazbe podjetij je navedla kazalnike, pri katerih bo treba veliko postoriti, med temi je denimo uporaba storitev računalništva v oblaku, ki jih morala uporabljati do leta 2023 tri od štirih podjetij.

Glede digitalne javne storitve je Stojmenova Duh izpostavila, da morajo vse ključne javne storitve biti na voljo na spletu in vsi prebivalci in prebivalki jih morajo znati uporabljati. Po njenih besedah so prioritete že zapisane v koalicijski pogodbi: »Zagotovili bomo digitalno usposobljeno prebivalstvo in kar je za nas ključnega pomena, zmanjšali digitalni razkorak. Digitalni razkorak na vseh nivojih - geografsko, po spolih, po starosti, tudi po materialnem statusu - vsak mora imeti možnost, da uporablja najprej povezave in potem seveda javne storitve, vse prednosti, ki jih ima digitalizacija. Prizadevali si bomo za zagotavljanje dostopa do IKT za socialne ogrožene skupine ter motivacije mladih žensk za poklice v IKT in v znanosti,« je še naštela.

Ob trinajstih navzočih na predstavitvi Emilije Stojmenove Duh, je za njeno kandidaturo glasovalo devet poslancev, štirje so bili proti. FOTO: Jure Eržen/Delo

Glede svoje ekipe Emilija Stojmenova Duh razlaga, da ima srečo, da je z direktoratom za informacijsko družbo in direktoratom za informatiko že delala v preteklosti, ko je sodelovala pri različnih evropskih in domačih projektih. »Del te ekipe poznam in sem zelo vesela, da bomo sedaj lahko delali v malenkost spremenjeni strukturi,« je dejala in dodala, da bo del ekipe pripeljala s Fakultete za elektrotehniko, Digitalnega inovacijskega stičišča in Skupnosti občin Slovenije. Glede slednjega je pojasnila, da ji je pomembno imeti stik z lokalnimi skupnostmi. V skupini so mogoči tudi strokovnjaki, ki delujejo v mednarodnem okolju in tuji strokovnjaki.

Nižanje davkov za Stojmenovo Duh ni prava rešitev

Opozicija je Stojmenovo Duh po predstavitvi večkrat vprašala, kakšno je njeno stališče glede davčne obremenitve IKT strokovnjakov in uvedbe socialne kapice. Ohlapno davčno okolje bi po mnenju opozicije v Sloveniji zadržalo mlade kadre in obenem privabilo tuje strokovnjake.

Kandidatka je vprašanja odgovorila, da kot izredna profesorica na katedri za informacijsko-komunikacijske tehnologije in davki očitno niso tisti, zakaj je ostala v Sloveniji. »Živim v družini, kjer smo sami IKT strokovnjaki in vsi živimo v Sloveniji. Davki niso edino, ki naredijo okolje privlačno za delo ali ne. Obstaja en kup drugih pogojev, če se ti odločiš, da živiš v neki državi ali ne. Imela sem to priložnost, da sem v Silicijevi dolini velikokrat. Ponovno zaradi družinskih zadev sem imela možnost bivati in sem ugotovila, da tisti pogoji, ki obstajajo tam, me nobeni davki, nobena plača ne bi prepričali, da bi tam delovala. Zato menim, da to ni zadeva, ki zahteva samo naše resorno ministrstvo, ampak celotne vlade. Osebno pa mislim, da obstajajo drugi načini, kako se poveča privlačnost delovnega okolje za katerega koli strokovnjaka. Pri tem bi pa želela samo poudariti, da se mi moramo zavedati, da tudi IKT strokovnjaki imajo otroke, ki hodijo v javne vrtce in javne šole. Tudi IKT strokovnjaki imajo bolniške odsotnosti, hodijo in uporabljajo storitve javnega zdravstvenega sistema. Javni sistemi v naši državi se financirajo s pomočjo davkov. Računati na to, da bi z nižanjem davkov izboljšali okolje, vsaj zame osebno ni prava rešitev,« svoja stališča pojasnjuje Stojmenova Duh.