Mihela Jagodic: Zbor ni samo umetniška skupina, ampak je skupnost

Mednarodni dan zborovskega petja, ki se že od leta 1990 po svetu praznuje vsako drugo nedeljo v decembru, bodo, kot je že sicer praksa skoraj dve desetletji, počastili tudi pri nas. Vsako leto se ob tem prazniku izraža njegov namen – poudarjanje solidarnosti, miru in razumevanja preko zborovskega petja. V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji bo danes zvečer finale letošnjih Sozvočenj.

Nastopile bodo zasedbe, ki so se na šestih regijskih predizborih prepričljivo predstavile s svojim izvirnim programom in raznolikimi glasbenimi žanri. Na koncertu, s začetkom ob 18. uri, bodo poslušalci lahko prisluhnili belokranjskim pesmim s spremljavo tamburic, Avsenikovim melodijam, zgodbi o kralju Matjažu, rezijanski pesmi skozi čas, zanimiv predstavitvi ptic in energičnim plesnim napevom iz raznih držav, so ob vabilu na koncert zapisali v sporočilu za javnost.

V Sloveniji poje veliko ljudi

V Sloveniji je zborovsko petje zelo razvito in bogato. »Četudi natančnega števila o tem, koliko pevskih zborov v Sloveniji, ni, je najbližje realni oceni število sodelujočih na lanskih območnih revijah, ki jih organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSDK) in so na njih dobrodošli vsi šolski in društveni zbori v Sloveniji (podatkov za veliko število cerkvenih zborov pa žal ni zbranih).  Na revijah odraslih zborov je sodelovalo 617 zasedb s približno 11.000 pevci, na revijah otroških in mladinskih zborov smo imeli 819 zborov in nekaj čez 26.000 pevcev, » je povedala Mihela Jagodic, producentka za zborovsko glasbo na JSKD. Kot dodaja, je to vse prej kot marginalna številka.

Leta 1990 je na Generalni skupščini svetovne zborovske zveze IFCM venezuelski dirigent skladatelj Alberto Grau predlagal praznovanje Mednarodnega dneva zborovskega petja. Od takrat se povsem svetu odvijajo različni dogodki. »Namen dneva je, da se opozori, da glasba ni le umetnost, ampak je lahko tudi sredstvo za slavje, za praznovanje solidarnosti, za razumevanje.

Vsi zbori lahko ta dan praznujejo na različne načine: pripravijo koncert, seminar, festival, kakšno drugo zborovsko prireditev. Lahko se na tovrstnih prireditvah prebere tudi razglas, ki je preveden v slovenščino.« V Sloveniji se tako ob drugi nedelji v decembru odvije več dogodkov v različnih krajih.

Izzivi v ljubiteljski kulturi

V individualizirani in atomizirani družbi je zbor odlična priložnost, da se ljudje povežejo v skupnost. Da delujejo – pojejo – in zazvenijo kot celota. Mihela Jagodic je povedala, da so se tudi o tem pogovarjali na pravkar minulem prvem Dnevu slovenskih zborovskih dirigentov. »Ugotavljamo, da je zaradi sprememb v družbi pripadnost skupinskim dejavnostim ljubiteljske kulture postala kar velik izziv«.

Projektno delovanje je tako danes večkrat postalo način dela, tudi pevci imajo lahko zelo različne cilje, te spremembe v družbi pa ne vplivajo samo na zborovsko petje, ampak na vse skupinske dejavnosti, je pojasnila.

»Zbor ni samo umetniška skupina, ampak je skupnost. Skupnost ima med drugim tudi funkcijo podpirati posameznika, ga podpre, da ustvarja, česar morda sam ne bi mogel. Med pevci je zdravo sodelovanje, ki je protiutež individualizmu. Res je, da je lahko posameznih prodoren sam, a ponavadi je tako, da v življenju za neki projekt potrebuješ dober tim. Vsak, ki je že kakšne stvari poskusil premakniti, verjetno ve, koliko lažje je s podporo ekipe.«

Zbor kot metoda vzgoje

Kot doda, je pred kratkim slišala misel, da je lahko zbor tudi metoda za vzgojo, ker prek ozaveščanja o tem, kako pomembno je, da kot član skupine do nje čutiš pripadnost in odgovornost. Delovanje v družbi zahteva oboje: da si samostojen in da znaš tudi delovati v skupini. V skupnosti.«