V Srbiji rekordno število okuženih in umrlih z novim koronavirusom

20.01 Merklova, von der Leynova in Sassoli pozivajo k potrditvi dogovora o svežnju za obnovo EU po pandemiji

Po preboju v torek glede političnega dogovora o svežnju za spoprijem EU s pandemijo covida-19 so nemška kanclerka Angela Merkel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli danes pozvali k čimprejšnji potrditvi svežnja, saj se čas izteka. Sveženj, ki vključuje večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 in sklad za okrevanje, naj bi predvidoma stopil v veljavo 1. januarja. Potrditi ga morajo še države članice in Evropski parlament.
Merklova, von der Leynova in Sassoli so danes na videokonferenci izpostavili, da pandemija covida-19 močno vpliva tudi na gospodarstvo. Sveženj, ki je vreden 1824 milijard evrov, je nujen, da se premaga to krizo, so poudarili. Ob tem so pozdravili tako v torek sklenjen politični dogovor, kot da bo pogoj za črpanje sredstev spoštovanje vladavine prava, so sporočili iz Bruslja.

19.58  EIB odobrila 7,8 milijarde evrov za boj proti pandemiji in trajnostni razvoj

Upravni odbor Evropske investicijske banke (EIB) je danes odobril 7,8 milijarde evrov za omilitev posledic pandemije covida-19 za podjetja ter za naložbe v trajnostni razvoj, zdravstvo in šolstvo. Potrdil je tudi usmeritve za financiranje projektov, usmerjenih v trajnostni razvoj in boj proti podnebnim spremembam, v obdobju 2021-2025. Kot so sporočili iz EIB, so v okviru 7,8-milijardnega paketa potrdili za dodatnih 2,6 milijarde evrov spodbud podjetjem, s katerimi naj bi ta lažje prebrodila posledice koronavirusne krize. Poseben poudarek je namenjen pomoči turističnemu sektorju v Franciji in regionalnemu naložbenemu programu na Bavarskem.

V okviru paketa bodo 1,9 milijarde evrov namenili razvoju trajnostnega urbanega in regionalnega transporta v Evropi, 1,1 milijarde evrov pa izboljšavam v mestih in stanovanjski politiki.

19.30 Okužba prodrla v 85 odstotkov vseh domov za starejše

Okužba z novim koronavirusom je prodrla v kar 85 odstotkov vseh domov za starostnike. V prvem valu epidemije je direktor bolnišnice Golnik dr. Aleš Rozman domove za starejše označil za bojišče, kjer se bije bitka z novim koronavirusom v Sloveniji. Tudi v drugem ni nič drugače. V domovih, kjer je 18.600 stanovalcev, je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) trenutno 1551 aktivnih okužb. Skupaj z aktivnimi okužbami v petih posebnih socialnovarstvenih zavodih jih je 1672 od več kot 21.000 varovancev, kar predstavlja kar osem odstotkov vseh trenutnih aktivnih okužb v državi in tudi skoraj osem odstotkov vseh v institucionalnem varstvu.



19.28  Vlada s protikoronskim zakonom tudi na pomoč verskim skupnostim, te rešitve pozdravljajo

Verske skupnosti se zaradi omejitvenih ukrepov v času epidemije soočajo s precejšnjim, okoli 60-odstotnim upadom prispevkov. Vlada je zato v zadnjem protikoronskem predlogu predvidela finančno pomoč verskim uslužbencem in izdatnejše kritje prispevkov za njihovo socialno varnost, je razvidno iz predloga. V verskih skupnostih rešitve pozdravljajo. Po predlogu šestega protikoronskega svežnja bi verskim uslužbencem pripadla izredna pomoč v obliki temeljnega mesečega dohodka v višini 700 evrov za zadnje tri mesece letošnjega leta z možnostjo podaljšanja še za pol leta. Kot je navedeno v zakonskem predlogu, je rešitev primerljiva s tisto za samozaposlene v kulturi. Temeljni dohodek bo oproščen davkov in prispevkov.

18.45 V Veliki Britaniji covid-19 zahteval več kot 50.000 življenj

V Veliki Britaniji je covid-19 zahteval že več kot 50.000 življenj, potem ko je v zadnjih 24 urah umrlo še 595 bolnikov. Okužbo z novim koronavirusom so v zadnjem dnevu potrdili pri 22.950 ljudeh. Skupno je doslej v Veliki Britaniji umrlo 50.365 bolnikov s covidom-19, kar je največ med evropskimi državami.

18.20 V Italiji že več kot milijon okužb z novim koronavirusom 

V Italiji so danes dosegli mejnik več kot milijon okužb z novim koronavirusom od začetka pandemije. V zadnjem dnevu so potrdili še 32.961 novih okužb, skupno pa 1.028.424. Po podatkih italijanskega ministrstva za zdravje je v zadnjem dnevu za covidom-19 umrlo še 623 ljudi, kar je največ od 11. aprila. V bolnišnicah se zdravi 29.444 bolnikov, od tega jih je 3081 na intenzivni negi, to je 110 več kot dan prej. V državi imajo trenutno 613.358 aktivnih primerov okužbe, v karanteni pa je okoli 580.000 ljudi.



Zdravniki in drugi zdravstveni uslužbenci zaradi porasta hospitalizacij svarijo pred kolapsom zdravstvenega sistema. Vlado so pozvali k podobni karantenskim ukrepom, kot so veljali spomladi, samo tako lahko po njihovem umirijo razmere. Premier Giuseppe Conte se želi temu ogniti.

18.05 Novo žarišče okužb v podjetju Mahle v Bovcu

Regijski štab Civilne zaščite za severno Primorsko poroča, da je v podjetju Mahle okuženih dvajset od skupno 270 zaposlenih. Vodstvo podjetja bo v prihodnjih dneh testiralo vse zaposlene. Do prve okužbe je prišlo tudi v domu upokojencev Gradišče, v domu starejših v Črnem vrhu nad Idrijo pa je okuženih že 41 stanovalcev in 20 zaposlenih. V domu v Renčah je okuženih 22 uporabnikov in 11 zaposlenih, v ajdovskem domu starejših občanov in v vipavskem zavodu Pristan pa so okuženi posamezni zaposleni, ki niso bili v stiku z ostalimi zaposlenimi, pa tudi s stanovalci ne. V obeh enotah doma upokojencev v Novi Gorici imajo 86 okuženih stanovalcev in 12 okuženih zaposlenih. 

17.10. V Srbiji rekordno število okužb in smrti zaradi novega koronavirusa 

V Srbiji so v zadnjem dnevu zabeležili rekordno število novih okužb z novim koronavirusom in rekordno število smrtnih žrtev covida-19. Potrdili so več kot 3500 novih okužb, umrlo pa je 21 covidnih bolnikov. Na Kosovu so medtem potrdili 733 novih okužb, umrli so štirje ljudje. V zadnjih 24 urah so v Srbiji izvedli 12.514 testiranj in potrdili rekordnih 3536 novih primerov koronavirusa. Skupaj se je doslej okužilo 70.424 ljudi. Za covidom-19 jih je umrlo 936, od tega 21 v zadnjem dnevu, kar je prav tako največ v enem dnevu od začetka epidemije. Bolnišnično oskrbo potrebuje 2959 covidnih bolnikov, od tega jih je 143 na medicinskih ventilatorjih, kar je več kot v torek, poroča srbsko ministrstvo za zdravje.

17.00 Dodatek za delo v sivi in rdeči coni ne glede na razglašeno epidemijo

Predlog PKP6 med drugim prinaša podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in višje povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo doma. Poleg tega pa uvaja tudi pomembne spremembe pri zagotavljanju dodatnega kadra. Tistim, ki bodo sklenili pogodbo za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe, bo v tem času pravica do denarnega nadomestila mirovala, po poteku pogodbe pa bodo znova prejemali nadomestilo, kot so ga prej.

16.28 Zaradi covida-19 brez curkov iz ženevske fontane

Znamenita fontana Jet d'Eau v Ženevi, iz katere brizgajo curki vode več kot sto metrov visoko, bo tudi po vzdrževalnih delih ostala zaprta v znak ljudem, da morajo med pandemijo covida-19 spoštovati ukrepe. Vlada ženevskega kantona upa, da bodo s tem prebivalcem poslali nov znak, da je potrebno izlete in stike čimbolj omejiti. Švica je prvi val epidemije prešla relativno dobro, močneje je prizadeta v sedanjem drugem valu. V Ženevi, kjer so bolnišnice že preobremenjene z bolniki s covidom-19, so v prizadevanjih za zajezitev okužb zaprte restavracije, bari in trgovine, ki niso nujno potrebne.

16.15 Na Madžarskem bo policiji pomagala tudi vojska

Madžarski premier Viktor Orban je sporočil, da bodo madžarski vojaki pomagali policiji, oblastem in zdravstvenemu osebju, povsod tam, kjer bosta ministra za zdravje in notranje zadeve presodila, da je to potrebno. Tako bo vojska sodelovala tudi pri izvrševanju policijske ure med 20. in 5. uro. Med poostrenimi ukrepi so sicer tudi prepoved zbiranja, zaprtje restavracij, hotelov in kulturnih ustanov. Na srednjih šolah in univerzah izobraževanje poteka na daljavo. Osnovne šole in vrtci ostajajo odprti. Športni dogodki potekajo brez prisotnosti gledalcev.



16.00 Slovaška vlada podaljšala izredne razmere

Slovaška vlada je do 29. decembra podaljšala izredne razmere, ki so jih uvedli oktobra zaradi pandemije covida-19. Kljub podaljšanju izrednih razmer bo v državi ta konec tedna nehala veljati uredba, ki dovoljuje gibanje na prostem le osebam z dokazilom o neokuženosti. Slovaška je kot prva država pretekla dva konca tedna testirala skoraj vse državljane, ki so starejši od deset let. Kdor ni imel negativnega testa, ni smel od doma niti v primeru odhoda na delo. Podobno so vstop v trgovino dovolili le tistim, ki so predložili dokazilo, da niso okuženi z novim koronavirusom.

15.57 Na Češkem za učence prvih in drugih razredov odpirajo šole 

Prihodnji teden se na Češkem vračajo v šolo učenci prvih in drugih razredov. Otroci bodo morali v šoli ves čas nositi zaščitne maske. Odprte bodo tudi šole za otroke s posebnimi potrebami. To je prvo sproščanje ukrepov, ki so jih v državi zaradi porasta okužb uvedli septembra in oktobra. 



14.26 V BiH umrlo 69 bolnikov s covidom

V Bosni in Hercegovini so v zadnjem dnevu potrdili nekaj več kot 1400 novih primerov okužbe s koronavirusom, umrlo pa je kar 69 bolnikov s covidom-19, kar je daleč največ od izbruha epidemije v državi, izhaja iz najnovejših podatkov zdravstvenih služb v državi. V torek so v BiH opravili nekaj več kot 5400 testiranj, okužbo pa so potrdili pri 1004 ljudeh iz Federacije BiH in pri 443 iz Republike Srbske. Izmed 69 smrtnih žrtev so jih 37 v zadnjem dnevu našteli prav v nazadnje omenjeni, kjer to predstavlja najvišje število doslej. V bošnjaško-hrvaški entiteti, Federaciji BiH, je za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom od danes od 23. do 5. ure v veljavi prepoved gibanja na prostem za vse, razen za tiste, ki gredo na ali z dela. Število ljudi na enem kraju je omejeno na 30.

14.07 Na Goriškem ob porastu števila okužb v DOS možnosti za dodatne rdeče cone

Na Severnem Primorskem se po ponovnih testiranjih v domovih za starejših zvišuje število okuženih. Najhuje je v obeh enotah Doma upokojencev Nova Gorica, v Podsabotinu in Novi Gorici, z več kot 80 okužbami med stanovalci. Zato je novogoriška občina poiskala primerne lokacije, kjer bi v primeru večjih potreb lahko vzpostavila rdečo cono. Vodstvo občine je že določilo dva objekta, kjer bi lahko uredili večjo rdečo cono, če bi bilo to potrebno. Kot je povedal novogoriški župan Klemen Miklavič, bi lahko to uredili v šolskih telovadnicah v Novi Gorici in Dornberku, kjer je na voljo tudi talno gretje in so zato najprimernejše za ta namen.

Po torkovem testiranju imajo v Domu upokojencev Nova Gorica dodatnih 21 pozitivnih stanovalcev, skupaj z že obolelimi je tako okuženih 46 stanovalcev. Dva stanovalca sta umrla v bolnišnici, kamor so ju premestili. Imajo tudi devet okuženih med zaposlenimi. Veliko okužb je tudi v Medic hotelu v Renčah, okuženih je 30 oskrbovancev, medtem ko v Domu upokojencev na Gradišču nad Prvačino niso odkrili primerov okužbe. V domu starejših v Črnem vrhu nad Idrijo je po zadnjih podatkih regijskega štaba Civilne zaščite za Severno Primorsko okuženih 36 stanovalcev in kar 18 zaposlenih. V Domu upokojencev Podbrdo ni novih okužb, ostajajo pri doslej eni, medtem ko v njihovi enoti Petrovo Brdo, kjer je bila pozitivna večina stanovalcev, raste število okužb med zaposlenimi. Pozitivnih jih je še dodatnih osem.

14.02 V UKC Maribor še vedno narašča število covidnih bolnikov v intenzivni negi

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor imajo trenutno hospitaliziranih 186 bolnikov z novim koronavirusom. Od tega so v primerjavi z dnevom prej sprejeli dodatne tri covidne bolnike na intenzivno zdravljenje. Iz podatkov, ki so jih danes poslali iz UKC Maribor, izhaja, da se je v zadnjih treh dneh umirilo število novih sprejemov bolnikov s covidom-19, še vedno pa narašča število covidnih bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje. Skupno je takšnih bolnikov že 44. Skupno število vseh umrlih s covidom-19 v tem kliničnem centru se je v 24 urah zvišalo za sedem in zdaj znaša 55. V zadnjem času je veliko covidnih bolnikov že lahko zapustilo bolnišnico. V zadnjih treh dneh jih je odšlo domov 36. Skupno število vseh doslej odpuščenih covidnih bolnikov iz UKC Maribor od sredine julija, ko so v drugem valu epidemije sprejeli prve bolnike s covidom-19, pa je 260.



Še vedno je veliko zaposlenih v UKC Maribor zaradi dejavnikov, povezanih z epidemijo novega koronavirusa, odsotnih z dela. Zaradi okužb, morebitnih stikov z okuženimi, odrejene karantene ali varstva otrok zaradi šole na daljavo manjka 247 delavcev, od tega je 45 zdravnikov in 108 delavcev zdravstvene nege. Med 247 odsotnimi gre za 103 primere varstva otrok, so danes sporočili iz mariborskega kliničnega centra.

13.50 Rusko cepivo proti covidu-19 po navedbah proizvajalca več kot 90-odstotno učinkovito

Rusko cepivo proti covidu-19 sputnik V je več kot 90-odstotno učinkovito, je danes sporočil proizvajalec, ruski inštitut Gamaleja, potem ko so ga testirali na 16.000 prostovoljcih. S tem so rezultati tretje faze testiranja cepiva primerljivi z rezultati testiranja cepiva ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha. Glede na število posameznikov, ki so se po cepljenju okužili z novim koronavirusom oziroma so dobili placebo, je učinkovitost cepiva sputnik V 92-odstotna, so sporočili iz Gamaleje, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

O podobnih rezultatih sta ta teden poročala ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech. V tretji fazi kliničnih testiranj, ki še poteka, se je njuno cepivo izkazalo za 90-odstotno učinkovito. Rusija je bila prva država, ki je odobrila cepivo za širšo uporabo, ko je avgusta registrirala cepivo sputnik V. Klinično testiranje sputnika V so v Rusiji začeli v začetku septembra, v njem pa sodeluje 40.000 prostovoljcev. Rusi načrtujejo, da bodo sputnik V naročile tudi druge države. Menda so že prejeli naročila več deset držav. V Rusiji sicer razvijajo še dve cepivi.

13.44 Evropska komisija potrdila dogovor s Pfizerjem in BioNtechom o nakupu cepiva proti covidu-19

Evropska komisija je danes potrdila dogovor s Pfizerjem in BioNtechom o nakupu 200 milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19 z možnostjo nabave dodatnih sto milijonov odmerkov, ko bo cepivo odobreno in preverjeno. Dogovor naj bi članicam EU omogočil nakup cepiva v skladu z njihovimi potrebami.



12.50 Na Hrvaškem 2597 novih okužb z novim koronavirusom

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob 9681 opravljenih testih potrdili 2597 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 28 bolnikov s covidom-19, so objavili na novinarski konferenci hrvaškega štaba civilne zaščite v Zagrebu. Današnje število novih primerov je malo višje kot prejšnjo sredo, ko so poročali o 2480 okužbah. Vodja hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) Krunoslav Capak je danes novinarjem dejal, da je v zadnjem tednu stagniralo število novih okužb, potem ko se je močno krepilo v drugi polovici oktobra. Poudaril je, da pomeni danes objavljeno število okužb pet odstotkov več kot prejšnjo sredo, medtem ko je bilo v drugi polovici oktobra povečanje skoraj stoodstotno. Kot je še poudaril, je 14-dnevna incidenca še vedno visoka in znaša 772,2 primera na 100.000 prebivalcev, medtem ko je smrtnost obolelih s covidom-19 dosegla številko 208 na milijon prebivalcev. Potrdil je, da je Hrvaška naročila več milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19.

Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite so v zadnjih 24 urah znova potrdili največ primerov okužbe na območju Zagreba, in sicer 738. V primorsko-goranski županiji so potrdili 166 novih okužb. Iz istrske županije so poročali o 71 novih primerih. Na Hrvaškem je trenutno 15.513 aktivnih okužb. V hrvaških bolnišnicah zdravijo 1545 bolnikov s covidom-19, na ventilatorjih jih je 178, kar je največ doslej. Od 25. februarja, ko so imeli prvi primer, so v državi potrdili 72.840 okužb z novim koronavirusom in 893 smrti zaradi covida-19. Okrevalo je več kot 56.400 ljudi. Opravili so skupno 852.170 testov.



Na Hrvaškem so v ponedeljek podaljšali veljavne ukrepe za zajezitev okužb, ki med drugim omejujejo zbiranje ljudi na največ 50. Obenem so pojasnili izjemo, ki se nanaša na shode ob praznikih in dela prostih dneh, predvsem pa na prihodnjo sredo, ko bodo počastili spomin na medvojno tragedijo iz leta 1991, ko so srbske sile po večmesečnem obleganju vkorakale v Vukovar in zagrešile številne zločine. Na Hrvaškem bo 18. november letos prvič tudi državni praznik in dela prost dan v spomin na vse žrtve vojne, posebej pa na tiste v Vukovarju in Škabrnji iz leta 1991. V Vukovarju se je lanske spominske kolone udeležilo približno 60.000 ljudi, letos pa so število omejili na 500. Udeleženci bodo lahko hodili v skupinah do največ 25 ljudi, med skupinami pa je predvidenih 50 metrov razdalje. Vsi udeleženci bodo morali nositi zaščitne maske. Organiziranega prihoda udeležencev z avtobusi in vlaki letos ne bo, so dejali po ponedeljkovi seji sveta za domovinsko pieteto, mir in razvoj v Zagrebu.



Na Hrvaškem se zavedajo pomena spomina na tragične dogodke iz vojne v Vukovarju, a je bilo slišati tudi mnenja predvsem iz znanstvenih vrst, da je množična udeležba v spominski koloni med epidemijo covida-19 lahko potencialno žarišče okužb z novim koronavirusom. Na to so opozorili tudi v združenju hrvaških bolnišničnih zdravnikov.

12.27 V murskosoboški bolnišnici za zdaj s pomočjo drugih še obvladujejo razmere

V murskosoboški bolnišnici jim je, zahvaljujoč solidarnosti, pomoči in sodelovanju drugih bolnišnic ter drugih odgovornih, doslej uspevalo pokriti vse potrebe bolnikov, je na današnji vladni novinarski konferenci o aktualnem stanju glede epidemije covida-19 povedal strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota Daniel Grabar.

11.28 V drugem valu epidemije manj pesimizma med podjetniki

V drugem valu epidemije covida-19 je med samostojnimi podjetniki opaziti manj pesimizma kot v prvem, opaža Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Tako je bilo oktobra precej manj izbrisov samostojnih podjetnikov iz poslovnega registra kot v marcu, na novo pa jih je bilo ustanovljenih veliko več. Vlada je epidemijo covida-19 razglasila sredi marca, kar je vodilo v velik porast števila izbrisov samostojnih podjetnikov iz poslovnega registra. Za prenehanje opravljanja dejavnosti se jih je še isti mesec odločilo 2088, kar je bilo še enkrat več kot v februarju ali januarju. Potem ko je DZ v začetku aprila sprejel prvi paket ukrepov za blažitev posledic epidemije, se je rast števila izbrisov samostojnih podjetnikov upočasnila, vendar je ostala visoko nad primerljivo lansko ravnjo. Aprila jih je dejavnost opustilo 1512, ta številka pa se je pod tisoč znižala šele avgusta. S koncem maja je sicer vlada razglasila konec epidemije, v DZ pa medtem pošiljala vedno nove pakete ukrepov za blaženje posledic epidemije.



Z naraščanjem števila okužb v jesenskih mesecih je bila 19. oktobra v Sloveniji znova razglašena epidemija covida-19. Kot kažejo podatki Ajpesa, je število izbrisov samostojnih podjetnikov takoj znova poskočilo nad tisoč, kljub temu pa pesimizem ob drugem valu epidemije ni toliko izrazit. Oktobra je bilo izbrisov podjetnikov iz poslovnega registra 1274, to pa je 39 odstotkov manj kot v marcu. Prav tako se jih je na novo v poslovni register vpisalo več. Za novo poslovno pot se je prejšnji mesec odločilo 2009 samostojnih podjetnikov, kar je osem odstotkov več kot septembra. Marca ob prvem valu epidemije je bilo takšnih zgolj 1285.

11.19 Pergam v šestem protikoronskem svežnju pogreša ukrepe za reševanje stisk ljudi

V KSS Pergam se strinjajo, da so številni ukrepi iz šestega protikoronskega svežnja nujni za pomoč gospodarstvu, opozarjajo pa, da zakon pozablja na socialne stiske delavcev in drugih državljanov med epidemijo. »To je posledica dejstva, da vlada ne vodi dialoga s sindikati,« so zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Kot navajajo, je tokratni zakon prvi interventni zakonski paket, ki mu vlada ni namenila niti dneva za usklajevanje s socialnimi partnerji, kar po njihovem jasno kaže na hiter in drastičen upad ravni socialnega dialoga v Sloveniji. 

11.16 Ptujske nevladne organizacije v prostovoljno pomoč med epidemijo

Ptujske nevladne organizacije, društva in klubi so združili moči in organizirali prostovoljsko akcijo za pomoč skupnosti med epidemijo. Stičišče nevladnih organizacij Podravja je kot pobudnik solidarnostnega projekta skupaj s klubom ptujskih študentov in CET Platformo vzpostavilo bazo prostovoljcev za hiter odziv in pripravilo nabor oblik pomoči.

Ker so skozi zgodovino skupnosti največje krize preživele, ko so znale stopiti skupaj, je ptujske nevladnike motiviralo, da so združili moči. Vzpostavili so bazo aktivnih prostovoljcev, ki bodo pomoči potrebnim pomagali pri nakupu živil, prevzemu zdravil, učni pomoči, inštrukcijah za učence, dijake in študente, varstvu otrok ter sprehajanju psov. Ob tem bodo vzpostavili še telefonsko linijo za someščane v stiski. Prostovoljci se lahko za sodelovanje ali dodatne informacije prijavijo prek spletnega obrazca na facebook dogodku Prostovoljci za Ptuj. Pred začetkom aktivnosti se bodo udeležili spletnega usposabljanja Slovenske Filantropije, za delo v prihodnjih tednih ali mesecih bodo zavarovani, prav tako bodo prejeli zaščitno opremo.

11.14 V torek V Sloveniji umrlo 40 bolnikov s covidom-19



9.52 Otroci med karanteno pozabijo, kako se uporabljajo nož in vilice

V času karantene med pandemijo covida-19 je večina otrok v Angliji nazadovala pri učenju, nekaterim pa so se znatno poslabšale socialne veščine, v poročilu opozarja britanski urad za standarde v izobraževanju, storitvah za otroke in veščinah (Ofsted). Tako so nekateri otroci pozabili, kako uporabljati nož in vilice, drugi spet nosijo plenice, piše. Po navedbah britanskega ministrstva za izobraževanje poročilo kaže, da bi morale biti šole med pandemijo odprte, poroča britanski BBC.

9.32 Gantar: V torek ob 7515 testih potrjenih 2217 okužb

Po navedbah ministra za zdravje Tomaža Gantarja število okužb upada prepočasi. »Okužen je vsak 22., potrebe po posteljah naraščajo, zaposleni so izčrpani, med zdravstvenimi delavci je veliko okuženih. Dokler bo več sprejemov kot odpustov, je zaostrovanje ukrepov za krajši čas smiselno,« je prepričan. Nadzor nad upoštevanjem ukrepov se izvaja, a to po njegovi oceni ne odtehta resnosti razmer. »Bolje krajša zaostritev, ki tudi omogoča hitrejši prehod v normalnost,« je dodal.



Gantar je namreč že v zadnjih dneh predlagal še strožje ukrepe za zajezitev širjenja epidemije. Meni, da bi glede na epidemiološko sliko morali za 14 dni omejiti nenujne dejavnosti, tudi javni promet. Predvsem pa, kot je poudaril, v tem času še ne bi smeli sproščati ukrepov, saj še nismo dosegli dovolj stabilnega stanja. Tako bi tudi šolanje še 14 dni potekalo na daljavo. O ukrepih in vseh predlogih, povezanih z zaustavljanjem epidemije, bo sicer vlada razpravljala in odločala v četrtek.



8.38 Če zaposleni v lekarni zboli za covidom-19, lahko lekarna zapre vrata

Od skupno 341 lekarn po vsej Sloveniji v kar četrtini vseh lekarn dela samo en magister farmacije. »Največja težava je v lekarnah, kjer dela samo en farmacevtski strokovni delavec. Če v trenutnem času epidemije covid-19 zaposleni zboli, to pomeni tako rekoč zaprtje lekarne. V manjših krajih običajno ni druge lekarne, torej so krajani primorani oditi v lekarno v drug kraj, mesto, ki je oddaljeno 20, 30 ali več kilometrov. To predstavlja veliko odgovornost farmacevta do sokrajanov,« opozarja Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

Zaradi kadrovsko okrnjene zasedbe so v določenih lekarnah morali skrajšati urnik, določene lekarne so se v prvem valu epidemije celo zaprle. »Nujno moramo povečati število farmacevtskih strokovnih delavcev v lekarnah in jih zaščititi. Zato tudi prosimo ministrstvo za zdravje, da končno sprejme standarde in normative,« še pravi Darja Potočnik Benčič.


6.57 V ZDA rekordno število hospitalizacij zaradi covida-19

Število hospitalizacij zaradi covida-19 v ZDA je v torek prvič preseglo 60.000, torek pa je bil že sedmi zaporedni dan z več kot 100.000 okužbami, poročajo ameriški mediji. Po podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa se je doslej v ZDA z novim koronavirusom skupaj okužilo 10,2 milijona ljudi, umrlo pa jih je skoraj 240.000.

CNN in drugi mediji navajajo podatke organizacije COVID Tracking Project, ki je v torek poročala o 61.946 hospitalizacijah, kar je 2024 več, kot je bil dosedanji rekord na vrhuncu prvega vala pandemije 15. aprila. V ZDA sprejemajo v bolnišnice povprečno po 1661 pacientov s covidom-19 na dan. Stopnja pozitivnih testov za koronavirus se je v ZDA od 5. avgusta podvojila na povprečje 8,3 odstotka.



V mestu New York župan Bill de Blasio opozarja, da je drugi val pred vrati, saj so v prejšnjem tednu imeli tri dni s po več kot 600 okužbami na dan, v nedeljo jih je bilo 700, v ponedeljek 779 in v torek 795. Pozitivnih je bilo v torek 2,31 odstotka testov, kar je manj od povprečja države. Sedemdnevno povprečje za mesto je zdaj 2,21 odstotka in de Blasio pravi, da bo z rastjo sedemdnevnega povprečja na tri odstotke v mestu uradno nastopil drugi val pandemije.

5.01 Letošnje martinovo brez množičnih prireditev

Vinogradniki in vinarji danes praznujejo martinovo, zanje praznični čas, ko se vegetacijska doba umiri in gre narava počasi proti zimskemu počitku. Na ta dan za družinskimi mizami in na različnih prireditvah običajno postrežejo značilne jedi, kot so gos, mlinci, rdeče zelje in vino. Letos bo dan zaradi epidemioloških razmer minil brez posebnih dogodkov.



Kot pravijo vinogradniki, je bila letošnja letina obilnejša od lanske, a so se zaradi aktualnih razmer znašli v nezavidljivem položaju. Poraba vina se je zaradi omejevanja družabnega življenja zmanjšala, tradicionalnih martinovanj po Sloveniji letos ne bo, so se pa nekateri organizatorji odločili za spletne oblike.

0.31 Bruselj z novim svežnjem korak k zdravstveni uniji

Evropska komisija bo danes v Bruslju razgrnila nov sveženj ukrepov v boju proti novemu koronavirusu, ki naj bi pomenil korak naprej k evropski zdravstveni uniji. Kolegij komisarjev naj bi tudi potrdil dogovor s podjetjema Pfizer in BioNTech, kar naj bi članicam EU omogočilo nakup cepiv v skladu z njihovimi potrebami.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je septembra v govoru o stanju v Uniji ob pozivu k vzpostavitvi močne evropske zdravstvene unije napovedala, da bo prvi korak predlog okrepitve Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter evropske agencije za zdravila (Ema), drugi korak pa vzpostavitev nove agencije za biomedicinske raziskave. V Bruslju so napovedali, da bo kolegij komisarjev danes predvidoma tudi potrdil dogovor z ameriškim farmacevtskim velikanom Pfizerjem in nemškim biotehnološkim podjetjem BioNTech za nakup 300 milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19.