Bruselj odobril četrto pogodbo za nakup cepiva

Bruselj – Evropska komisija je odobrila pogodbo z družbama BioNTech in Pfizer, s katero bi si EU zagotovila do 300 milijonov odmerkov njihovega cepiva proti covidu-19. Razvoj tega cepiva velja za posebej obetavnega.  

Skupen sistem nabave v Uniji zagotavlja, da bodo države članice po odobritvi cepiva imele zagotovljen dostop ob istem času in po enakih pogojih. Merilo naj bi bilo delež prebivalstva.

Bruselj je že prej sklenil tri pogodbe o vnaprejšnjem nakupu s podjetji AstraZeneca, Sanofi-GSK ter Johnson & Johnson, ki razvijajo cepiva. »Varno in učinkovito cepivo je naša najboljša možnost, da premagamo koronavirus in se vrnemo k normalnemu življenju,« je včeraj povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.



Ko bo cepivo na razpolago, bo po njenih besedah hitro v uporabi po Evropi. Von der Leynova je že konec oktobra napovedala, da ima Unija po najbolj optimističnem scenariju zagotovljenih 1,2 milijarde odmerkov in da bi bilo cepljenje v večjem obsegu (od 20 do 50 milijonov odmerkov na mesec) lahko zagnano aprila.  

V financiranje razvoja cepiva v BioNTech in Pfizerju je bila vključena Evropska investicijska banka, ki je junija zagotovila sto milijonov evrov.
 

Snovanje zdravstvene unije

Evropska komisija je sicer pripravila še predloge za vzpostavitev evropske zdravstvene unije. Po izbruhu epidemije so se pokazale številne slabosti sistema v EU, v katerem so zdravstvene pristojnosti na nacionalne ravni. V novih predlogih se zrcalijo nauki, ki so jih potegnili iz krize.

Cilj svežnja je okrepiti odpornost in odzivanje na zdravstvene krize. »Med krizo državljani upravičeno pričakujejo, da bo EU imela dejavnejšo vlogo,« je povedala evropska komisarka za zdravje Stela Kiriakides.

Tako predlagajo novo uredbo o resnih čezmejnih grožnjah zdravju. Predviden je evropski načrt pripravljenosti za zdravstvene krize in pandemije za pripravo načrtov na nacionalni ravni. Okrepljen bo sistem nadzora, tudi s pomočjo umetne inteligence. Razglasitev kriznih razmer bo sprožila razvoj, zagotavljanje rezerv in skupne nabave izdelkov, ki jih potrebujejo.

Okrepljen bo mandat evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje  bolezni, denimo pri podpori evropski komisiji in državam članicam z integriranim sistemom nadzora epidemije v realnem času. Tudi evropska agencija za zdravila naj bi dobila močnejšo vlogo, denimo pri tveganjih pomanjkanja zdravil in medicinskih naprav.

Za boljše odzivanje na ravni EU bo Bruselj do konca leta 2021 predlagal ustanovitev posebnega organa za krizno pripravljenost in odzivanje. Med drugim bo zadolžen za povečanje proizvodnih zmogljivosti in zagotavljanje dostopa do zdravil v kriznih razmerah.