Danes goduje sveti Martin. Ta vseslovenski praznik običajno mine ob martinovih jedeh v krogu družine ali prijateljev, pa tudi z nazdravljanjem na prireditvah med večtisočglavo množico. Letos je od velikih vinskih prireditev ostalo le povabilo za prihodnje leto. V marsikateri kleti se zaradi slabše prodaje že kopičijo zaloge lanskega letnika, kjer so se na sicer najbolj dobičkonosno obdobje v letu pripravili z novo ponudbo in drugačnimi prodajnimi kanali, pa v negotovo prihodnost vendarle zrejo s kančkom optimizma. »Nihče ne ve, kaj nas čaka, a želimo si predvsem, da bi našli ravnovesje med zagotavljanjem zdravja in gospodarskim razvojem, da bi se naučili živeti z virusom,« poudarja Borut Fakin, direktor podjetja Vinakoper.

Letošnja letina je količinsko primerljiva z zadnjimi, po kakovosti nad povprečjem, po prodaji pa – pričakovano – zaostaja. »Odkar je država sredi oktobra ponovno sprejela stroge ukrepe, zaprla hotele, restavracije in gostilne, se je maloprodaja skorajda ustavila. Pred nami je ključno obdobje v letu, ko ustvarimo največ prihodkov, a kot kaže trenutno, bomo leto končali z za 12 do 15 odstotkov manjšimi prihodki. Moram pa poudariti, da smo se na drugi val bolje pripravili: prenovili smo tri najpomembnejše linije vin, razširili ponudbo istrskih dobrot in dodali širok nabor poslovnih daril, za katera smo že dobili zelo pozitivne odzive. Izdali smo nov katalog z izdelki v cenovnem razponu od 10 do 150 evrov, letošnje posebno darilo pa je Esenca Istre (darilni set panetona z dodatkom rozin in likersko vino v razpršilu; op. p.),« je iskanje novih poti opisal sogovornik.

Pogrešajo poletje, ko se je stanje stabiliziralo in bilo podobno časom brez virusa, zaradi njega pa bodo ob pričakovano rast izvoza, ki bo tako enak lanskemu. Dodal je, da so najbrž edina klet, ki ni uporabila krizne pomoči.



Za krizno destilacijo se je zaradi zmanjšanja prodaje odločilo 30 vinarjev oziroma vinarskih podjetij, ki so tako v destilacijo poslali kar skoraj 6,9 milijona litrov vina. Med njimi so tudi Klet Brda, Ptujska klet in Klet Krško. V Kleti Brda, ki jo je poleti poleg slovenskih obiskalo veliko tujih gostov, junija pa so celo odprli novo vinoteko na gradu Dobrovo, so sklenili destilirati milijon litrov vina. Kot zelo koristna ukrepa navajajo še podporo za obnovo vinogradov in promocijo na tretjih trgih. Prihodki iz gostinskega sektorja so se jim zmanjšali za 40 odstotkov, a se jim je za desetino povečala prodaja v trgovinah.

»Že spomladi smo se začeli intenzivno ukvarjati s spletnimi kanali in spletno prodajo, ki je dosegla veliko rast, a je bila absolutno gledano še vedno majhna. Skoraj polovico, 45 odstotkov prihodkov ustvarimo na tujih trgih. Največje izgube imamo zaradi zaprtja trgov v Ameriki, Veliki Britaniji in Aziji, tako da letos pričakujemo za tretjino manjše prihodke,« je povedal direktor Silvan Peršolja. Sicer pa so pridelek belih sort po kakovosti ocenili kot nadpovprečnega. Po besedah glavnega enologa Darinka Ribolice še posebno izstopa rebula. »Letošnji pridelek te avtohtone briške sorte je zagotovo najboljši v zadnjih treh desetletjih, odkar delam tu,« je poudaril.

Posel so ljudje, ne splet

Zlasti zaradi zaprtja gostinske in turistične dejavnosti in s tem zmanjšanja prodaje so tudi v Ptujski kleti uveljavili ukrep krizne destilacije za 200.000 litrov vina, a zanjo prejeli manj kot tretjino zaslužka, ki bi ga lahko ustvarili s prodajo tega vina, so povedali. Ker vinarji v zadnjem četrtletju ustvarijo skoraj polovico letnih prihodkov, bo izpad prihodka po njihovi oceni od 30 do 40 odstotkov letnega prometa, kar znaša približno milijon evrov.

»Kljub vsemu smo letos poskušali intenzivno pospeševati prodajo tudi na tujih trgih, zlasti v Aziji in ZDA, ter prodajo po spletu. Izvoz v ZDA je na ravni preteklega leta, saj so se naši kupci preusmerili v spletno prodajo. Izvoz na Kitajsko je bil v prvem polletju manjši, a se v zadnjih mesecih popravlja, tako da pričakujemo tudi nova naročila. Smo pa letos imeli več kot 80-odstoten padec vinskega turizma, tudi v poletnih mesecih je bil obisk za več kot dve tretjini manjši kot pretekla leta,« so povzeli v Ptujski kleti.



V Kleti Krško, vodilni proizvajalki kakovostnega cvička PTP (priznano tradicionalno poimenovanje), so za krizno destilacijo namenili 344.000 litrov žametne črnine lanskega in predlanskega letnika, količine, ki so jih odkupili preveč, drugih protikriznih ukrepov niso uveljavili. Pridelek na jugovzhodu Slovenije je najprej zdesetkala močna pozeba in nato še toča. »Pridelali smo 60 odstotkov običajne letine, kar nam zagotavlja nemoteno delo v prihodnjem letu. Letošnji letnik je kakovosten, tu nimam kaj reči, toda odpovedani so vsi dogodki, gostilne so zaprte, prav tako si ne obetamo veliko od poslovnih daril. V trgovinah pa zaznavamo še bolj izrazit upad prodaje kot v prvem valu,« je povedal direktor in enolog Jure Grubar.

Presežkov pri cvičku, tem enoletnem vinu, sicer nimajo. »Nekaj lanskega letnika je še v prodaji, a bo pošel v naslednjih tednih, potem gre v prodajo letošnji. Delo še imamo, še kar nekaj opravil je v kleti, naši zaposleni imajo trenutno največ težav zaradi zaprtja vrtcev in šol,« je poudaril. Kako bo v prihodnje, si ne upa napovedati, upa le, da vse skupaj ne bo predolgo trajalo.

Enakih misli je Jože Koželj, ki ima kot direktor največjega slovenskega distributerja priznanih domačih in tujih vinskih kleti širši vpogled v panogo.

»Ne vem, koliko časa bodo nekateri vinarji še zdržali zaprtje, veliko jih ima največ težav z likvidnostjo. Tudi mi v zadnjih treh mesecih leta ustvarimo toliko, da lahko preživimo do aprila. Zdaj vse stoji. Ne samo restavracije, ki bi lahko delovale tudi s strogimi varnostnimi ukrepi, saj je tam mogoče zagotoviti varno razdaljo in vlada neki red, kultura, prav tako ni zasebnih druženj, letos so odpadli maturantski plesi, veliko praznovanj ... Vse je skrčeno, posel pa smo ljudje, ne splet. Prodaja se opravlja od vrat do vrat z osebnim stikom. Zato si ne obetamo veliko niti od poslovnih daril. Po prvem valu smo delali na 70 odstotkih lanskega prometa, oktobra znova na 40 odstotkih, tudi novembra in decembra pričakujemo podobno,« je povedal sogovornik. Dodal je, da jih od 18 zaposlenih dela le sedem.

Čim več tržnih poti

Kako pa je pri pridelovalcih vrhunskih vin? »Na trgu je čutiti neko napetost, toda lockdown pomeni katastrofo predvsem za tiste, ki imajo malo tržnih poti. Mi smo se zatekli k preverjenemu, da jih je treba imeti čim več, saj če ne gre po eni, gre po drugi,« je povedal Miha Istenič, direktor podjetja Istenič in sin pionirja med pridelovalci penin pri nas, Janeza Isteniča. V vmesnem času, junija, julija, avgusta, septembra, ko je vse delovalo, so imeli celo rekordno prodajo, kar sogovornik pripisuje uveljavljenemu imenu oziroma znamki, temu, da jih ljudje povezujejo z veseljem, slavjem, srečanji.

»Dobili smo tudi veliko novih kupcev, morda je k temu pripomoglo to, da so si ljudje, ki so prejeli turistične bone od države, več privoščili pri drugih stvareh. Obisk na našem posestvu je bil celo osemkrat večji, med gosti je bilo precej tujcev. Prav tako se je krepila prodaja na kraju samem,« pripoveduje vinar z Bizeljskega. Kot je dodal, še naprej poslujejo s tujimi trgi razen z ZDA, trenutno pa se preusmerjajo v pridelavo naravnejših vin, kar je zahteven proces. Med epidemijo so se lotili prenove vinogradov, ki so jo načrtovali že prej; posekali so jih kar polovico in posadili nove.



Aleš Kristančič iz Medane v Goriških brdih, ki le desetino svojih vrhunskih vin proda v Sloveniji, pravi, da tuji trgi trenutno delujejo v skladu z žarišči koronavirusa, in ker se ne ukvarja s pridelavo svežih vin – letošnji letnik bo namenil uživanju šele čez osem let – je čas tako ali tako njegov zaveznik. Da bi le preživeli, dodaja. »V Italiji, ki je naš najpomembnejši evropski trg, je bila kriza že lani, v ZDA, kamor prodamo največ, upam, da se bodo razmere vendarle izboljšale. Lepe destinacije, kot so Maldivi, samevajo, Rusija se je malce zbudila, tako da smo septembra imeli nekaj naročil. Kamorkoli pokličem, pa pokažejo zanimanje, naj pošljem vzorce,« je povzel.

Zaprtje vrhunskih restavracij, hotelov, letovišč je izkoristil za tisto, kar si je že dolgo želel. Njihove trte si bodo to leto zagotovo zapomnile po tem, da so dobile največ nege. Zaveda se, da je treba v teh razmerah iskati nove poti. Čeprav so se z Michelinovimi zvezdicami okronani kuharski mojstri sprva otepali ideje, da bi pripravljali krožnike za domače večerje, pa je po njegovem prepričanju to mogoče povsod izpeljati. To bi bila navsezadnje priložnost za vinarje, kakršen je sam, saj si vsaj tisti, ki delajo in imajo kaj zapraviti, še vedno želijo kaj privoščiti. Mimogrede, nekatere slovenske restavracije prav te dni že skušajo unovčiti to priložnost.