Neomejen dostop | že od 9,99€
Devetošolci in njihovi starši imajo pred sabo pomembne dneve in tedne: do 3. aprila je treba oddati prijavo za vpis v 1. letnik srednje šole, a si je po javni objavi številčnega stanja prijav (7. aprila) vendarle mogoče še premisliti in do 24. aprila – brez posledic – prijavo prenesti na drugo šolo.
Vsi, ki kot o morebitni alternativi razmišljajo, denimo, o športni gimnaziji ali kateri drugi šoli, ki zahteva opravljanje preizkusa posebne nadarjenosti, znanja ali spretnosti, morajo dokazila oziroma prijavo na preizkus oddati do prihajajočega četrtka, 2. marca. Pozneje to ni mogoče. Kaj se lahko zgodi, če prijava ostane na šoli, na kateri je, ali če se prenese drugam, oziroma na kaj vse je treba biti pozoren, smo vprašali šolske svetovalne službe.
Kot so povedale sogovornice iz osnovnih šol, skušajo devetošolce in starše čim bolj seznaniti s časovnico, pomembnimi datumi in jih predvsem opozoriti, da po tem, ko bodo oddali prijavo na srednjo šolo, spremljajo stanje prijav na izbrani šoli. Namreč, ko bo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje 7. aprila javno objavilo število prijavljenih po šolah, se še marsikaj lahko spremeni.
»V času morebitnega prenosa prijav, to je do 24. aprila, naj starši devetošolcev spremljajo in bodo pozorni na to, na katerem mestu je trenutno njihov otrok v srednji šoli, na katero so poslali prijavo.
»Če otroku ne kaže najbolje in je bolj na koncu seznama, se skupaj s starši ponavadi pogovorimo o možnosti prenosa prijave na drugo šolo z istim ali podobnim programom. Predstavim jim možne scenarije, kaj se lahko zgodi, če prijava ostane na šoli, na kateri je, ali če se prenese drugam. Opozorim jih predvsem na možnost, da število točk v drugem krogu na nekaterih šolah lahko tudi naraste,« je povedala Blanka Erjavec z Osnovne šole Litija.
Ena takšnih šol, na katerih je v času prenosa prijav veliko fluktuacije, je ljubljanska Gimnazija Jožeta Plečnika, na katero se vpisujejo dijaki, ki nimajo samo odličnih ocen, in se rangira nekje na sredini. Lani so prejeli približno 100 prenosov prijav z drugih šol, vsaj 50 učencev pa je odneslo prijavo na druge šole.
Tako se na koncu prvega prijavnega postopka lahko v zadnjem hipu drastično spremeni stanje glede prijavljenih učencev na šolah, tako po številu kot tudi po kvaliteti – točkovna razmerja kandidatov.
»Če je učenec pred koncem prvega prijavnega postopka glede na točke, po seštevku ocen iz 7. in 8. razreda, na koncu seznama, naj resno razmisli o prijavi na drugo šolo, ker obstaja velika verjetnost, da se na izbrano šolo ne bo uvrstil. O tistih, ki so na vrhu, lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da bodo sprejeti v prvem krogu, najtežje pa je svetovati tistim, ki so vmes, saj jih s prenosom prijav v zadnjem hipu lahko izpodrinejo učenci z večjim številom točk,« je povedal psiholog Kristian Majcen z Gimnazije Jožeta Plečnika. Opomnil je, da bo letos konkurenca še večja, ker je generacija številnejša.
Gimnazijski program je enak na vseh šolah, tudi najboljših, ločijo pa se po šolskem okolju, in to za mladostnike ni zanemarljivo. Marsikoga lahko pretirana tekmovalnost pahne v stisko, poslabša se njegova samopodoba, upade motivacija, zato je pri izbiri šole pomembno tudi vzdušje.
Kristian Majcen
Letos so na vse pasti na Gimnaziji Jožeta Plečnika opozarjali tudi na informativnih dnevih. Želijo si, da bi se starši in učenci zavedali, da se na nekaterih šolah – pogosto prav na njihovi gimnaziji – nato v drugem izbirnem krogu število točk, potrebnih za sprejem, precej dvigne.
Na srednjih šolah, kjer je omejitev vpisa, namreč za drugi krog ostane le še deset odstotkov vpisnih mest, kandidate pa tedaj utegnejo izpodriniti uspešnejši, torej vrstniki z višjim številom točk, ki niso bili sprejeti na šole, ki so za vpis zahtevale višje število točk.
To se dogaja tudi na ljubljanski Gimnaziji Šiška. V primeru omejitve vpisa v splošnem oddelku gimnazije večino prostih mest v drugem krogu pogosto zasedejo kandidati, ki niso bili sprejeti na gimnazije, po točkah rangirane više od njihove.
Lani, denimo, so na Gimnazijo Jožeta Plečnika v prvem krogu vpisali kandidate, ki so iz ocen imeli najmanj 154 točk, v drugem krogu pa najmanj 160. Na Gimnaziji Šiška je bil cenzus za oba kroga izbirnega postopka 161 točk.
Zato je po besedah Magdalene Marciuš iz njihove svetovalne službe v drugem krogu zelo pomembno, da kandidati po vrstnem redu rangirajo več programov oziroma šol in izpolnijo vseh deset možnosti. V tabeli lahko kandidat vnovič navede program oziroma šolo, za katero se je najprej prijavil, a se mu nanjo ni uspelo uvrstiti, oziroma program, na katerega bi se najraje vpisal, ter po vrstnem redu doda še devet šol oziroma programov.
»Pri športnih oddelkih naše gimnazije so na prosta mesta v drugem krogu izbirnega postopka v večini primerov sprejeti kandidati, ki so na Gimnaziji Šiška sodelovali v prvem krogu. A tu velja poseben pogoj za izobraževanje v programu Gimnazija/športni oddelki, in sicer dokazila (zdravniško potrdilo, potrdilo panožne zveze, izjava trenerja), ki jih morajo kandidati letos oddati do 2. marca. Tisti, ki izpolnjujejo posebni pogoj, bodo 27. marca dobili potrdilo gimnazije.
Zato je smiselno, da do prihajajočega četrtka, 2. marca, ta dokazila odda vsak devetošolec, ki razmišlja o športnem oddelku kot alternativi – da bi prenesel prijavo v aprilskem prenosnem roku ali športni oddelek vpisal oziroma rangiral v morebitnem drugem krogu izbirnega postopka,« je opomnila.
Dodala je še, naj devetošolci optimistično zrejo v prihodnost, a naj ne zanemarijo šolskega dela do konca pouka in se dobro pripravijo tudi na nacionalno preverjanje znanja (NPZ). Uspeh na NPZ se upošteva pri vpisnem postopku, ko je omejitev vpisa in se na spodnji meji razvrsti več kandidatov, kot je prostih mest (prednost ima kandidat, ki je dosegel boljši rezultat na NPZ iz slovenščine in matematike).
Kot opominja psiholog Majcen, marsikdo ne razume vpisnega sistema. »Tudi mi se sprašujemo, zakaj sistem, kot velja v drugem krogu, ne velja že v prvem. Na tak način bi se izognili mnogim težavam, ki se pojavljajo v prijavnem postopku. Pozdravljamo pa morebitno spremembo vpisnih kriterijev, ki bi dali večjo težo nacionalnemu preverjanju znanja.
Sistem, ki ga trenutno imamo, vodi predvsem v osredotočenost učencev zadnje triade na nabiranje odličnih ocen in s tem čim večjega števila točk, to spodbuja tekmovalnost in perfekcionizem, kar pa ni dobro ne za učence ne za družbo nasploh,« je prepričan.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje menijo, da je trenutni potek izvedbe vpisnega postopka, ki poteka v dveh krogih, bistveno bolj prijazen do kandidatov, kot bi bil, če bi kandidat že ob prijavi nanizal deset želenih programov.
»To bi lahko pomenilo, da bi kandidati nanizali želene programe, na koncu pa morda ne bi bili sprejeti prav na nobenega od navedenih. Trenutni postopek pa omogoča, da kandidat odda eno prijavnico, na spletni strani takoj objavimo stanje prijavljenih na regijo, šolo in program, iz česar kandidat lahko razbere, ali je na programu, za katerega je oddal prijavnico, višek prijavljenih in bo vpis omejen.
Prav tako lahko ugotovi, kako uspešno v tistem trenutku kandidira oziroma na katerem mestu je po točkah iz ocen 7. in 8. razreda. Če je zelo na repu in ima zelo malo možnosti, da bi bil sprejet, se lahko odloči za prenos prijavnice na drug program, kjer si lahko zagotovi vpis že v prvem krogu. Tako si lahko kandidat sam 'kroji' svoj vpis,« so prepričano zapisali v odgovor.
Več let se že vrstijo pobude strokovne javnosti, da bi bili bolj upoštevani tudi rezultati na nacionalnem preverjanju znanja. Koalicijska pogodba predvideva, da bi poleg ocen pri vpisu v srednjo šolo upoštevali tudi nacionalno preverjanje znanja. Zdaj se to v vpisnem postopku upošteva le, če je omejitev vpisa in se na spodnji meji razvrsti več kandidatov, kot je prostih mest. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so že začeli pripravljati spremembe meril v primeru omejitve vpisa v srednjo šolo, pri čemer bi dali večjo težo tudi dosežkom na NPZ. »Sprememba obstoječih meril je izredno občutljivo področje, ki zahteva obsežen strokovni razmislek pa tudi ustrezno spremembo zakonodaje. Za letošnjo generacijo devetošolcev nova merila zagotovo še ne bodo veljala.«
Učenci so večinoma realni pri svoji izbiri srednje šole, je pa tudi nekaj staršev, ki želijo, da bi njihov otrok šolanje nadaljeval na programu, ki je – glede na otrokov vloženi trud in pridobljene ocene – prezahteven.
»Pri izbiri naj učenci upoštevajo svoje želje, interese, kaj jih zanima, saj bodo le tako motivirani za delo v šoli in uspešni pri opravljanju poklica. Ne gre zanemariti sposobnosti in morebitnih (zdravstvenih) omejitev, ki bi jih lahko ovirale,« svetuje Blanka Erjavec z Osnovne šole Litija. Pri tej odločitvi je pomembna tudi vloga staršev, ki svojega otroka najbolje poznajo; vedo, koliko se potrudi, če je motiviran, poznajo njegove interese, vedo, česa je sposoben.
Manca Hotko z Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje poudarja, da pri izbiri srednje šoli ne gre le za to, ali ima učenec dovolj točk, pomembno je tudi, koliko se je pripravljen učiti, kako hitro si zapomni snov.
Opaža, da so devetošolci pod zelo velikimi pritiski pričakovanj, pogosto so zelo zaskrbljeni zaradi števila točk, nekateri starši pa to še stopnjujejo. »Zato je pomembno, da starši sprejmejo in se na pozitiven način sprijaznijo z doseženim, tudi če ne gre po načrtih.«
Zlasti po informativnih dnevih naj razmišljajo, ali jim ustreza predmetnik, tudi kdaj se začne šola, pri tistih, ki se ne morejo odločiti med dvema šolama, pa naj pogledajo, kakšne imajo ocene pri posameznih predmetih, na kateri šoli, ki so jo obiskali, so se osebno najbolje počutili, kako jim ustreza predmetnik, kakšno je število ur posameznega predmeta.
Psihologinja z Osnovne šole Železniki Danica Bradeško je k vsemu naštetemu še dodala, naj razmislijo tudi o poklicu samem, predvsem o njegovih slabih straneh.
»Kaže razmisliti, kako bo otrok prenašal morebitne napore, vpraša naj se, ali jih je pripravljen sprejeti, da ne bo potem preveč razočaran. Zlasti za naše učence, ki se morajo v šolo voziti, so pomembne tudi avtobusne povezave, razmislijo naj, ali jim bo ustrezalo bivanje v dijaškem domu, ali bodo tam zdržali. Odličnjaki, ki se vpisujejo na gimnazije, pa naj se zavedajo, da lahko pridejo tudi slabše ocene in da bodo morda doživeli tudi neuspeh.« Kot še opaža, pri marsikom pretehta tudi štipendija za deficitarne poklice, ki ne izključuje državne štipendije.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji