V drugem krogu brez srednje šole ostalo 197 otrok

Bodoči dijaki, ki so bili uspešni v drugem krogu izbirnega postopka, se bodo jutri vpisali na srednje šole. Vpisuje se najštevilnejša generacija zadnjih 30 let, pred vrati želenih srednjih šol je ostalo 197 otrok. Ti bodo v ponedeljek izvedeli, kam se bodo konec avgusta še lahko vpisali. Veliko je razočaranih, ravnatelji opozarjajo, da je tak vpisni postopek prevelik stres.

Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje se je v prvem krogu na skupno 25.444 prostih mest prijavilo 22.947 kandidatov. Vpisalo se jih je 19.833, od tega 8623 na šole z omejitvijo vpisa. V prvem krogu se kandidat prijavi na eno šolo, za vpis štejejo ocene v 7., 8. in 9. razredu. Če točk iz ocen ni dovolj, gredo v drugi krog, kjer navedejo deset srednjih šol, kamor bi se želeli vpisati. Na prvo, za katero imajo dovolj točk, so sprejeti.

Prihaja največja generacija doslej

V drugem krogu je sodelovalo 2055 kandidatov. 729 jih je bilo sprejetih na prvo željo, 197 kandidatov ali 9,5 odstotka vseh v drugem krogu ni bilo sprejetih nikamor. Lani je bilo takih primerov 38, predlani 210. Na ministrstvu poudarjajo, da je več kot polovica teh kandidatov navedla največ štiri šole namesto desetih. »Treba je tudi pojasniti, da je kar nekaj kandidatov rangiralo programe, za katere žal niso dosegali točk že v prvem krogu izbirnega postopka,« so zapisali na ministrstvu. Dodali so, da so v teh dneh zagotovili še dodatna oddelka programa ekonomski tehnik v Osrednjeslovenski regiji in na Gorenjskem.

Odlični in vrhunski športniki

Zahteve so zadnja leta resnično visoke. Za Gimnazijo Bežigrad so v prvem krogu morali zbrati 173 točk od skupno 175, torej največ dve štirici v treh letih. V prvem krogu je bilo treba največ točk imeti za športni oddelek II. gimnazije Maribor, in sicer 181. V športnih oddelkih poleg ocen štejejo še športni dosežki, kandidat jih lahko zbere največ deset. V drugem krogu je bilo treba največ točk imeti za športni oddelek III. gimnazije Maribor, in sicer 178.

Po prenosu prijav za vpis v srednje šole letos manj drame

»Nekaj otrok bo, žal, ostalo zunaj. Hudo je, ko nekdo, ki mu naša šola sploh ni bila prva izbira, izpodrine nekoga, ki si je želel k nam. Ena mama je kolegici povedala, da otrok tri dni ni spregovoril, ko je izvedel, da ni sprejet k nam. Dalo bi se tudi drugače, ocene ne bi smele biti tako ključne. Seveda si vse šole želimo otroke, ki bodo zmogli program, ampak zdaj je že vpis prevelik stres. Športnik mora dati vse za svoje vrhunske rezultate, potem mora biti pa še super odličnjak! To so 15-letniki! Za marsikaterega otroka so to preveliki pritiski. In ti otroci imajo ime, priimek, starše in svojo zgodbo,« pravi ravnateljica III. gimnazije Maribor Marija Lešer.

Za frizerja več kot za gimnazijo

Največja razlika, kjer je bilo treba za drugi krog imeti bistveno boljše ocene kot za prvi, je bila pri programu grafični tehnik Srednje medijske in grafične šole Ljubljana. V prvem krogu so se tja vpisali učenci, ki so imeli 97 točk ali povprečno oceno 2,7, v drugem krogu so morali kandidati za ta program zbrati 136 točk, kar je povprečna ocena 3,8. Največja razlika med prvim in drugim krogom pa je bila na Gimnaziji Celje – Center (GCC). V prvem krogu je bilo treba zbrati 168 točk ali povprečje 4,8. V drugem krogu je bilo dovolj 97 točk ali zgolj povprečje 2,7. To je manj, kot so že v prvem krogu morali zbrati kandidati za program frizer na Srednji frizerski šoli Ljubljana, kjer je bila meja v prvem krogu 104 točke, v drugem pa 121 ali povprečna ocena 3,4.

Usodna skrb za človeka, ne za ocene

V. d. ravnatelja GCC Rok Lipnik pravi, da je šlo za naključje: »V drugem krogu smo imeli še 12 prostih mest. Enajsti na seznamu je imel 163 točk. Kdorkoli bi se prijavil kot dvanajsti, bi bil sprejet. Očitno kandidati drugih gimnazij, kjer je bilo treba tako v prvem kot drugem krogu imeti manj točk, kot je imel točk naš enajsti, niso hoteli tvegati in so se raje vpisali drugam. Vsekakor bi bilo treba vpisni postopek spremeniti. Ni prav, da so ocene tako usodne, pa petica sploh ni enaka petici. Nacionalno preverjanje znanja bi moralo nujno šteti več.«