Krik narobe obrnjenih koprskih zgodovinskih tabel

»Tako kot se osebnih imen ne prevaja – sam sem vselej Felice, in ne Srečko ali Vesel – odločno nasprotujemo temu, da bi zgodovinska poimenovanja koprskih trgov in ulic prevajali v slovenščino, kot to zahteva inšpektorat za kulturo in medije,« je poudaril poslanec Felice Žiža, ki v slovenskem parlamentu predstavlja italijansko narodno skupnost. Koprski župan Aleš Bržan pa je minuli teden - v znak protesta zaradi odločbe inšpekcije – dal narobe obrniti koprske zgodovinske table.

Inšpektorat: Koprske table morajo izražati dvojezičnost

»Veseli me, da smo doživeli pozitiven odziv lokalnega okolja, ki se očitno prepozna kot multikulturno, saj informativne zgodovinske table podpira,« je dejal Žiža. Damian Fischer, predsednik koprske občinske komisije za področje toponomastike, je dodal, da table, ki so danes narobe obrnjene, kričijo, da gre za nerešeno problematiko.

Koprska občina je vse od leta 2017 postopoma nameščala table z nekdanjimi imeni ulic in trgov – ta so v istrobeneščini, italijanskem narečju, in so v zlatorumeni barvi, da bi se ločile od uradnih rdečih dvojezičnih tabel. Stara imena so povzeli po seznamu, poimenovanem po nekdanjem občinskem svetniku Giovanniju Martissi Carbonaju iz leta 1884, ki velja za prvo poimenovanje koprskih ulic in trgov. Na inšpektoratu pa so na osnovi prijave od koprske občine zahtevali, naj bodo besedila na tablah enakovredno navedena v slovenščini in italijanščini, saj sta to uradna jezika na območju koprske občine. V nasprotnem primeru pa jih je treba odstraniti; podaljšan rok, ki ga je postavila inšpekcija, se je iztekel 23. avgusta. Na koprski občini so se odzvali tako, da so table obrnili.

Žiža o novem zakonodajnem poskusu

Po besedah poslanca Žiže so v imenu italijanske skupnosti predstavnikom ministrstva za kulturo že vse od lanske jeseni neuspešno pojasnjevali, za kaj gre pri zgodovinskem poimenovanju ulic in trgov – da ne gre za preimenovanje, pač pa za osvetlitev preteklosti mesta. Prav tako jim ni uspelo najti skupnega jezika z inšpektoratom glede razmerja med velikostjo črk samega poimenovanja in dodane razlage (da gre za zgodovinsko ime), navedene v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku. Prepričan je, da nasprotovanje tablam izhaja iz nerazumevanja specifike istrskega prostora.

»Veseli me, da smo doživeli pozitiven odziv lokalnega okolja, ki se očitno prepozna kot multikulturno, saj informativne zgodovinske table podpira,« je dejal poslanec Felice Žiža. FOTO: Arhiv Feliceja Žiže

Žiža se je v zvezi s problematiko odločil pisati tudi predsednici države Nataši Pirc Musar in predsedniku vlade Robertu Golobu. Pomoč pa so mu že obljubili minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je pristojen tudi za narodne skupnosti, ter nekateri poslanci in drugi predstavniki vladajoče stranke Gibanje Svoboda.

Poskus, da bi zadevo rešili v okviru novele zakona o javni rabi slovenščine, ki jo je pripravilo resorno ministrstvo, in so jo v državnem zboru sprejeli aprila letos, ni uspel. Tedaj je predlog sprememb, ki se je nanašal na to, da se zgodovinskih krajevnih imen ne prevaja, vložila Obalna samoupravna italijanska skupnost. Žiža je omenil, da so zdaj vložili novo pobudo za spremembo zakona, in tokrat računa na podporo vladajoče stranke. Poleg lokalnega odbora Gibanja Svobode pa je ohranitev zgodovinskih tabel podprla tudi Levica Istra.

O enakovrednosti jezikov in (ne)smiselnosti prevoda

Zaplet je sicer nastal že pred leti, ko se je na službo za slovenski jezik, ki deluje v okviru ministrstva za kulturo, obrnil koprski frančiškanski pater Bogdan Rus. Od občinske komisije za toponomastiko je namreč dobil prošnjo za namestitev napisa Riva Sant'Anna na samostansko obzidje. Njegovo poizvedovanje, ali je ravnanje občine ustrezno, pa je služba za jezik pretvorila v prijavo na inšpekcijo.

Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), ki ga je inšpektorat zaprosil za izvedensko mnenje, so menili, da bi bilo treba preučiti, ali je poleg italijanskega zgodovinskega poimenovanja obstajalo tudi slovensko. Menili so tudi, da mora napis na dvojezičnem območju že na prvi pogled jasno izražati enakovrednost obeh jezikov.

Zgodovinska tabla na koprskem osrednjem trgu, preden so jo zaradi inšpekcijske odločbe protestno obrnili. FOTO: Nataša Čepar/Delo

Na Inštitutu za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper pa so izdelali študijo po naročilu koprske občine, v kateri so pojasnili, da prevod toponimov v slovenščino ni smiseln, saj tedaj slovenskega imena za trge in ulice v Kopru ni bilo, poleg tega so nekateri deli poimenovanj neprevedljivi ter v zgodovinskem spominu živijo v izvirni, celo narečni obliki.
»Zanikanje romanske, beneške zgodovine v letu, ko se Koper diči s svojo 1500-letnico! S črkobralsko interpretacijo navidezno skrbni varuhi šepavih zakonov teptajo še zadnje ostanke večkulturne in večjezične identitete mesta, ki z iztaknjenimi očmi ne zmore pogleda nazaj in še manj naprej,« pa je vztrajanje inšpektorata po odstranitvi zgodovinskih tabel komentirala Irena Urbič, skrbnica mednarodnega literarnega festivala Foruma Tomizza. Na to protislovje zdaj po njenih besedah opozarjajo »slepe in neme« obrnjene table, kjer so bila zapisana starodavna poimenovanja uličic, trgov, četrti...