Inšpektorat: Koprske table morajo izražati dvojezičnost

Koprska mestna občina bi morala skladno z inšpekcijsko odločbo do jutri odstraniti table z zgodovinskimi toponimi, vendar župan Aleš Bržan še vedno upa, da bodo z inšpektoratom za kulturo in medije oziroma ministrstvom za kulturo našli drugačno rešitev. Predvidoma naj bi obstoječe table nadomestili z novimi, ki z vidika zakona o javni rabi slovenščine ne bi bile sporne.

Označitev koprskih ulic in trgov z nekdanjimi imeni – na posebnih tablah, poleg uradnih – je po mnenju inšpektorata za kulturo in medije neustrezna. Na tablah, ki jih koprska občina postopno namešča od leta 2017, so namreč navedena zgodovinska imena v italijanskem jeziku. Na inšpektoratu zahtevajo, da so besedila na tablah enakovredno navedena v slovenščini in italijanščini, saj sta to uradna jezika na območju koprske občine, sicer jih mora občina odstraniti; rok se bo iztekel 1. junija, pol leta po vročitvi inšpekcijske odločbe.

Namera ni bila preimenovati trge in ulice

»Potem ko so take table postavili v piranski občini, smo se tega lotili tudi v Kopru. Po večletnih pripravah in pridobitvi soglasij, za kar smo poskrbeli v okviru naše komisije, se nam je zgodila nerodnost, da so v koprski Marjetici izobesili prvo tablo, preden nam je uspelo zadevo predstaviti na novinarski konferenci. Napis Piazza Duomo so na Titovem trgu pritrdili ravno 29. novembra, na dan praznika nekdanje države, kar je po nepotrebnem v javnosti dvignilo precej prahu. Domnevam celo, da nam je nekdo hotel ponagajati,« je pojasnil Damian Fischer, predsednik koprske občinske komisije za področje toponomastike. Z zgodovinskimi toponimi so hoteli osvetliti preteklost mesta in njegov multikulturni značaj, nikakor pa ni bila njihova namera preimenovanje trgov in ulic, je poudaril sogovornik. »To, da napisi ves ta čas niso bili predmet vandalskih dejanj, je obenem dokaz, da z njimi nihče ni imel težav,« meni.

Z zgodovinskimi toponimi so hoteli osvetliti preteklost mesta in njegov multikulturni značaj, nikakor pa ni bila njihova namera preimenovanje trgov in ulic, je poudaril Damian Fischer, predsednik koprske občinske komisije za področje toponomastike. FOTO: Nataša Čepar/Delo

Po Fischerjevih besedah so izbrali toponime iz tako imenovanega Martissovega seznama (po nekdanjem občinskem svetniku Giovanniju Martissi Carbonaju) iz leta 1884, ki velja za prvo po­imenovanje koprskih ulic in trgov. »Hoteli smo se izogniti polemikam in nerazumevanju, zato načrtno nismo postavljali tabel na mestih, ki nimajo uradnih tabel – te so denimo umaknili zaradi popravila fasad, a jih nato niso ponovno vrnili na mesto,« je navedel. Težava je nastala, ko so pred dvema letoma hoteli namestiti tablo z zgodovinskim poimenovanjem na zid, ki obdaja koprski frančiškanski samostan in cerkev sv. Ane ob Cankarjevi ulici.

Pomisleki frančiškanskega patra

»Ko sem prejel dopis s prošnjo za namestitev napisa Riva Sant'Anna, sem se hotel najprej prepričati, ali je to poimenovanje sploh skladno s slovensko zakonodajo, saj sem imel o tem pomisleke. Obrnil sem se na službo za slovenski jezik, ki deluje v okviru kulturnega ministrstva. Tam so mi namestitev table odsvetovali,« je povedal frančiškanski pater Bogdan Rus. Poudaril je, da on zadeve ni prijavil na inšpekcijo, kar je povzročilo zahtevo po odstranitvi vseh do zdaj postavljenih koprskih tabel z zgodovinskimi toponimi. Prijavo je namreč podala služba za slovenski jezik po uradni dolžnosti.

Pater se je obregnil ob to, da so ga nekateri označili za nacionalista – je sicer domoljub, vendar zagotavlja, da spoštuje avtohtono italijansko manjšino in njihove pravice ter ceni njihov prispevek k skupnosti. »Če bodo napis uskladili z vsemi predpisi, ga bom z veseljem izobesil na zid,« je zagotovil.

Različni pogledi stroke

Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki ga je inšpektorat zaprosil za izvedensko mnenje, so razmere na prelomu stoletja v Kopru primerjali s tistimi v Mariboru, kjer je v mestu prevladujoče živelo nemško prebivalstvo. Po njihovem je moralo poleg italijanskega poimenovanja gotovo obstajati tudi slovensko. Menili so, da gre za prakso, ki se je začela na italijanski strani meje s slovenskimi zgodovinskimi toponimi, vendar bi moralo vzpostavljanje zgodovinskih imen na dvojezičnem območju potekati povezano in celovito ter na podlagi strokovne raziskave.

»Ko sem prejel dopis s prošnjo za namestitev napisa Riva Sant'Anna, sem se hotel najprej prepričati, ali je to poimenovanje sploh skladno s slovensko zakonodajo, saj sem imel o tem pomisleke,« je povedal frančiškanski pater Bogdan Rus. FOTO: Nataša Čepar/Delo

Izvedensko mnenje, ki ga je pripravilo več strokovnjakov, je podpisal predstojnik inštituta Kozma Ahačič, ki je pri pripravi dokumenta tudi sodeloval. Kot je za Delo dodatno pojasnil, mora napis na dvojezičnem območju že na prvi pogled jasno izražati enakovrednost obeh jezikov z isto velikostjo črk, bodisi da gre za spremni napis (denimo nekdanji) bodisi za samo poimenovanje.

Na Inštitutu za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper so izdelali študijo po naročilu koprske občine, v kateri so pojasnili, da prevod toponimov v slovenščino ni smiseln, saj tedaj slovenskega imena za trge in ulice v Kopru ni bilo, poleg tega so nekateri deli poimenovanj neprevedljivi ter v zgodovinskem spominu živijo v izvirni, celo narečni obliki. Avtorja Vesna Mikolič in Salvator Žitko sta opozorila, da so zgodovinski toponimi pomembna turistična obogatitev in odsev multikulturne naravnosti mesta.