Koncesija še ne prinaša lokacije sežigalnice

Okoljskemu ministru Andreju Vizjaku so v Celju predstavili obratovanje edine »klasične« sežigalnice komunalnih odpadkov pri nas – celjske Toplarne. Nove sežigalniške zmogljivosti naj bi Slovenija dobila že v dveh do treh letih, saj vlada v kratkem načrtuje sprejem uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, na podlagi katere bodo podeljene koncesije za predvidoma štiri sežigalnice.

A predlog uredbe že zdaj sproža pomisleke. Oglasila se je delovna skupina Zdravniške zbornice Slovenije za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje, ki nasprotuje nameravanemu podeljevanju koncesij za najmanj trideset let. »In to brez presoje vplivov sežigalnice na okolje in zdravje prebivalcev, čeprav se bo s podelitvijo koncesije praktično določila tudi lokacija sežigalnice,« pojasnjujejo v prepričanju, da lahko »podeljevanje koncesij brez strokovne presoje vremenskih značilnosti, pomena kmetijskih zemljišč, vodnih virov in poseljenosti vodi do izbire koncesionarjev na lokacijah, ki predstavljajo večje tveganje za zdravje okoliškega prebivalstva«. Spomnimo, da je interes za postavitev sežigalnice izrazilo pet občin - Ljubljana, Maribor, Ptuj, Jesenice in Kočevje –, najprimernejši lokaciji pa naj bi bili mariborska in ljubljanska.

Mejne vrednosti slovenskih in evropskih sežigalnic. INFOGRAFIKA: Delo

Delovna skupina Mopu še predlaga, da koncesije podeljuje na podlagi strokovne presoje primernosti predlaganih lokacij in da natančno doreče industrijske emisije, za katere morajo v popolnosti veljati zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za sežiganje odpadkov.

Pri sežigu je presoja vplivov nujna

Mop se je na javno opozorilo slovenskih zdravnikov odzval s pojasnilom, da 50. člen ZVO-1 določa, da je pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva. V nadaljevanju pa se Mop sklicuje še na 51. člen istega zakona, po katerem »vlada predpiše vrsto posegov, za katere je zaradi njihove velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na okolje, presoja vplivov na okolje obvezna, ter vrsto posegov, pri katerih se zaradi značilnosti nameravanega posega ali njegove lokacije lahko pričakujejo pomembni vplivi na okolje in za katere Mop v predhodnem postopku preveri, ali je zanje treba izvesti presojo vplivov na okolje«.

Slovenija je v 2018 v postopke termične obdelave v tujino izvozila prek 210.000 ton odpadkov. Sežigalnica odpadkov Spittelau, na Dunaju. FOTO: Uroš Hočevar

Sežig odpadkov sodi med posege, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, delovni skupini še odgovajrjajo na Mopu. Ker je postopek presoje v slovenskem pravnem redu »natančno opredeljen na zakonski in podzakonski ravni, te ureditve ni treba ponavljati v predpisih, ki podrobneje urejajo posamezno vrsto naprav in njihove emisije, kamor sodi tudi predlog omenjene uredbe«, še dodaja Mop in zagotavlja, da bodo v sklopu »priprav prostorskih načrtov, ki bodo določili lokacijo sežigalnic«, izvedli celovito presojo vplivov na okolje, vključno z vplivi na prebivalstvo in zdravje ljudi. Na Mopu zanikajo, da bi podelitev koncesije pomenila že tudi lokacijo sežigalnice.

Izpusti onesnaževal iz Toplarne Celje. INFOGRAFIKA: Delo

Glede obratovanja z najvišjimi okojskimi, t. i. BAT standardi, je minister Vizjak v Celju poudaril, da so predpogoj za vse naprave: »Želimo imeti visoko zmogljive in okolju prijazne naprave, ki ne bodo pustile nikakršnih prekomernih onesnaževanj ali pa bodo izpusti bistveno nižji od mejnih vrednosti. Z odpadki, ki so naša stvarnost, moramo ravnati odgovorno.« Žal jih nekaj vedno ostane; bolje kot da jih odložimo in zakopljemo, je dejal, je ravnati tako, da »od njih dobimo tudi toploto in elektriko«.

Plusi in minusi sežiga

V celjski Toplarni letno sežgejo do 30.000 ton odpadkov. Medtem ko zagovorniki sežiga izpostavljajo termično obdelavo odpadkov kot poceni in zanesljiv vir energije in dodajajo, da individualna kurišča v zasebnih gospodinjstvih emitirajo približno 20-krat več dioksinov v okolje kot sežigalnice, nasprotniki opozarjajo na sporne izpuste in na povečano obolevnost živečih v bližini sežigalnic, to je na rakava obolenja, astmo, bronhitis ter kapi.

Sežig tone odpadkov v povprečju proizvede dobrih 71 kilogramov CO2, poleg tega pa še metan in dušikove okside; slednji v Toplarni v povprečju predstavljajo prek 90 odstotkov vseh izpustov. Če je v zadnjih dveh letih v njenih izpustih zaznati manj klorovih spojin ter težkih kovin, so se izpusti fluorovih spojin in rakotvornega TOC skoraj podvojili. Energetika je kot upravljalka Toplarne državo zaprosila za sežig dodatnih 10.000 ton odpadkov.

Slovenija je v 2018 v postopke termične obdelave v tujino sicer izvozila prek 210.000 ton odpadkov.