Kako do osebnega zdravnika v Ljubljani

Ljubljana – V ZD Ljubljana ni niti enega družinskega zdravnika, ki bi sprejemal nove paciente. Podatkov, koliko ljudi pri njih čaka na opredelitev, nimajo, prav tako jih nimajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer pravijo, da bi to vprašanje morali postaviti ZD Ljubljana. V Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) jim zmanjkuje potrpljenja. Zahtevajo takojšnjo ureditev primarnega zdravstva v prestolnici.

Z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da so Ljubljančanom in tudi širše v slovenskem prostoru kršene temeljne človekove pravice. Iz ustave je namreč razvidno, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva, a kaj ko ta v praksi za marsikoga ni zagotovljena. »Problem je, da več tisoč zavarovancev v glavnem mestu ne more dobiti svojega izbranega oziroma družinskega zdravnika, ker ti od leta 2017 ne sprejemajo, ne vpisujejo novih bolnikov v svojih ambulantah,« je v javnem pismu navedel Peter Husar, predsednik osrednjeslovenskega Območnega odbora SUS. Po njegovem mnenju je tako stanje posledica dogovora ministrstva za zdravje in zdravniških organizacij za zmanjšanje delovnih obremenitev zdravnikov, iz katerih izhaja znižanje normativov oziroma zmanjšanje števila opredeljenih pacientov in znižanje glavarinskih količnikov: »Ti podpisani dogovori niso temeljili na oceni stanja, ali ima Slovenija dovolj zdravnikov. Ministrstvo za zdravje je sledilo le njihovi zahtevi po manjših obremenitvah in višjem plačilu.« V SUS zato od ministrstva zahtevajo, da državljanom takoj zagotovi dostop do zdravstvenih storitev na primarni ravni. Predlagajo, da ministrstvo ljudi, ki še iščejo osebnega zdravnika, obvesti, kje bodo lahko uredili svojo težavo z zdravstveno oskrbo.

Ministrstvo za zdravje naj po njihovem mnenju tudi prouči utemeljenost dogovorov z zdravniškimi organizacijami iz leta 2017, ki so poslabšali zdravstveno varnost ljudi, ter zaradi dostopnosti in zagotavljanja zdravstvenih storitev začasno zamrzne citirani sporazum, dokler ne bodo zagotovljeni pogoji za njegovo izvajanje in celovito zdravstveno varstvo, kot ga določa slovenska zdravstvena zakonodaja.

Težave zaradi dolgih odsotnosti

Trend upokojevanja zdravnikov, skupaj z nižjim glavarinskim količnikom in pomanjkanjem specializantov, je neizprosen kazalnik. V ZD Ljubljana bo – če ne bo pričakovanih sprememb – kmalu primanjkovalo 65 zdravnikov, je za Delo pred kratkim povedal direktor Rudi Dolšak.



Na ZZZS v zvezi s to problematiko vsak dan prejemajo obvestila zavarovanih oseb o težavah pri izbiri osebnega zdravnika. Menijo, da pri številnih novih zdravnikih očitno še ne deluje stimulacija iz aneksa 2 – zvišanje plače v primeru preseganja količnikov, prav tako zdravniki niso zainteresirani za dodatno opredeljevanje zavarovanih oseb. S seznama ZZZS je razvidno, da trenutno kar 12 družinskih zdravnikov v ZD Ljubljana ne dosega glavarinskih količnikov in bi še morali sprejemati paciente, vendar so že dolgo odsotni zaradi bolniškega ali porodniškega dopusta.
Medtem ko odrasli v ZD Ljubljana trenutno ne morejo izbrati zdravnika, ima proste kapacitete šest zdravnikov predšolskih otrok, deset zdravnikov šolskih otrok in dve ginekologinji.

Podatki ZZZS kažejo, da v Sloveniji 24,4 odstotka vseh družinskih in otroških zdravnikov ne dosega glavarinskega količnika na tim. To pomeni, da morajo sprejemati nove paciente.