Kaj morate vedeti o trojčku posvetovalnih referendumov

Državni zbor je potrdil odloke za razpis posvetovalnih referendumov o obravnavi ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah ter o gojenju in posedovanju konoplje za medicinsko in omejeno osebno uporabo. Kot datum izvedbe je določen 9. junij, ko bodo tudi evropske volitve, za kar so si prizadevali v največji stranki Gibanju Svoboda. Stisnjenih zob je predlog podprla tudi Levica, v SD so se vzdržali, v NSi in SDS pa so izvedbi nasprotovali. Le dva poslanca SDS, Anže Logar in Eva Irgl, sta podprla izvedbo referenduma o volilni zakonodaji. 

• Je odločitev zdaj dokončna?

Državni zbor je s svojim odločanjem o omenjenih treh posvetovalnih referendumih končal, a SDS in NSi napovedujeta, da bodo odloka o razpisu posvetovalnih referendumov o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in uporabi konoplje poslali še v presojo na ustavno sodišče skupaj s predlogom za njuno zadržanje. Ali bodo zahtevo s podporo tretjine poslancev vložili že takoj po tem, ko bo odlok začel veljati, še ni znano.

So pa obrazložitev že pripravljali. Da bi ustavni sodniki preprečili referenduma, ustavni pravniki dvomijo, lahko pa bi se morda še dodatno opredelili, kdaj in kako ga je mogoče izpeljati – o tem so namreč že sprejeli odločitev, da referenduma ni dopustno izpeljati med počitnicami in dopusti, kar je sicer bolj pomembno ob naknadnem zakonodajnem referendumu.

SDS in NSi pri prvem moti predvsem samo vprašanje, pri drugem pa protestirajo zaradi domnevnih kršitev pri sprejemanju v parlamentu, saj so na predlog koalicije na odboru za zdravje vprašanje razširili.

Težave z načrtom Gibanja Svoboda

• O čem bomo odločali?

Glede na postavljena vprašanja je to zgolj načelno opredeljevanje do omenjenih tem. Ker pa jasnih podlag za morebitno poznejšo uzakonitev ni, se bodo že v kampanji kot tudi v nadaljevanju – če bi večina glasovala – pojavljale še številne dileme.

Na vprašanja, kdo vse bi bil upravičen do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in ob kakšnih varovalkah, jasnega odgovora ni. Pri podpori uporabi konoplje za medicinske namene, ki je že uzakonjena, nasprotovanja ni. Ni pa še znano, kdo in pod kakšnimi pogoji bi konopljo lahko uporabljal za osebno rabo.

Tudi ob večinski poslanski podpori prednostnega glasu na volitvah v državni zbor – temu nasprotuje le SDS – ni soglasja, ali bi morali pri tem povečati tudi število volilnih enot, kar bi preprečilo, da bi se morda povečalo število poslancev, ki bi izhajali iz urbanih središč.

V Gibanju Svoboda sicer trdijo, da bi med kampanjo lahko dobili odgovore na te dileme.

• Je kvorum pomemben?

V nasprotju z naknadnim zakonodajnim referendumom, na katerem se glasuje o že sprejetem zakonu, pri posvetovalnem ni določenega kvoruma – nujnosti najmanj petine vseh volivcev.

• Bo odločitev zavezujoča?

Državni zbor ni vezan na izid posvetovalnega referenduma, jasno določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi, gotovo pa bodo jasni rezultati močan signal vladajočim. V Gibanju Svoboda, v kateri imajo kar 40 poslancev in večino zakonodaje lahko sprejemajo sami, sicer zatrjujejo, da bodo izide upoštevali ne glede na to, kako se bodo volivci izrekli. To je za Delo zatrdil tako vodja poslanske skupine Borut Sajovic kot njihov predsednik in premier Robert Golob za Sobotno prilogo. Intervju bomo objavili jutri. 

Naj dodamo, da materija edinega do zdaj izvedenega posvetovalnega referenduma – o ustanovitvi pokrajin –, na katerem je bila volilna udeležba le enajstodstotna, še ni uzakonjena. Vsakič znova se namreč zatakne pri številu pokrajin, njihovih imenih, obsegu njihovih pristojnosti, predvsem pa načinu financiranja.

• Kdo podpira kaj in s kakšnimi nameni?

Ni skrivnost, da so v Gibanju Svoboda odločanje o treh referendumskih predlogih na dan volitev v evropski parlament želeli predvsem zaradi ideje o tem, da bi te teme na volišča lahko privabile več liberalnih volivcev, ki ne veljajo za tako zveste, kot so konservativni, kar bi jim omogočilo boljši volilni izid.

O tem tudi v parlamentarnih krogih poteka obsežna razprava, saj niti v Gibanju Svoboda niso povsem enotni pri omenjenih vprašanjih – pričakovati je, da se niti v kampanji ne bodo jasno opredeljevali oziroma bodo teme podpirali bolj po tiho. Jasno sta opredeljena le oba politična pola – Levica, ki podpira uzakonitev vseh vprašanj, na eni strani ter SDS in NSi na drugi.

Referendumi s strankarskimi gorečneži ne sodijo ob volitve

To kažejo tudi analize javnomnenjske raziskave inštituta Mediana za Delo, v katerih smo spraševali o primernosti posvetovalnih referendumov pri posameznih vprašanjih – z oceno, da bi morali o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja glasovati na referendumu, se strinja kar 90 odstotkov podpornikov NSi, ki temu vprašanju jasno nasprotuje.

Presenetljivo pa tudi pri podpori referendumu v zvezi z uvedbo prednostnega glasu na državnozborskih volitvah s 66 odstotki izstopajo podporniki stranke SDS, v kateri tem spremembam nasprotujejo. NSi je za uvedbo prednostnega glasu, SD pa le na načeli ravni – njihova poslanska skupina pa glede tega ni enotna, zato tudi v tem sklicu za uvedbo (še) ni dovolj glasov – vsaj 60.