Za strokovno avtonomijo se lahko skriva tudi slabo delo, ravnatelji imajo precej zvezane roke, starši pa (pre)velika pričakovanja.
Galerija
Dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vogrinc: »Ni preprosto izpeljati učne ure, če imaš v razredu nekaj učencev, ki so nadarjeni, in to na različnih področjih, pa nekaj učencev, ki imajo odločbo o usmeritvi in dodatno strokovno pomoč, nekaj takih, ki imajo lažje učne težave, pa še kakšnega učenca priseljenca, ki se šele uči slovensko. Močno dvomim, da bi tisti, ki kritizirajo delo učiteljev kar povprek, bili enakega mnenja po enodnevni izkušnji v takšnem oddelku.« FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju preberite:
Vpliv učiteljev na življenje otrok je lahko izreden. Medtem ko lahko dober učitelj povsem spremeni življenjsko pot nekega učenca, ga lahko slab učitelj malodane uniči. V Sloveniji imamo zelo veliko dobrih učiteljev, mnoge med njimi vsak mesec predstavljamo tudi v Delu. A zaključek šolskega leta je vedno stresen. Vsako leto se v tem času poveča pritisk na psihiatre in psihologe, letos, ko je za nami eno najbolj napornih šolskih let, je stisk še več. Ocenjevanja so se kar vrstila, standardi so ostali enaki. Tudi starši niso zmanjšali svojih pričakovanj, nasprotno, v tem letu je večina pričakovala, da bodo ocene še višje. In za zdaj kaže, da bodo večinoma res, čeprav ne nujno zaradi znanja. Pedagoški delavci so v vrtiljaku pritiskov. Prav epidemija je pokazala, da so vzgojitelji in učitelji neprecenljivi. Velika večina. So pa tudi taki, ki bi morali za vedno oditi iz učilnic in igralnic.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji