Javnim uslužbencem prva nakazila plač po reformi

Zaposleni v zdravstvu, socialnem varstvu, vzgoji in izobraževanju so danes prejeli prve plače po začetku uveljavitve reforme, do konca tedna jih bodo še preostali javni uslužbenci in funkcionarji, razen poslancev in vladnih funkcionarjev. Do prihodnjega januarja pa se morajo predstavniki vlade in sindikatov dogovoriti še o merilih za nagrajevanje, ki zaposlenemu lahko prinese še do 30 odstotkov plače.

»S prenovo plačnega sistema ustvarjamo moderno in učinkovito javno upravo, ki bo konkurenčna tako za sedanje zaposlene kot za prihodnje generacije zaposlenih,« je prepričan minister za javno upravo Franc Props. Po njegovih besedah je učinkovit javni sektor temelj vsake družbe, cilj reforme pa je bil vzpostaviti pravičnejši in preglednejši plačni sistem.

Reforma bo predvidoma stala 1,4 milijarde evrov v treh letih, pri tem pa Props poudarja, da bi se tudi brez prenove, zaradi avtomatizmov, vgrajenih v prejšnji sistem, in parcialnih dogovorov, masa plač povečala.

Čeprav je do zdaj veljalo, da se bodo dohodki zaposlenim v javnem sektorju z uveljavitvijo reforme do januarja leta 2028 v povprečju zvišali za 19 odstotkov, so po konkretnih preračunih in ob upoštevanju januarske uskladitve minimalne plače prišli do vsote 22 odstotkov oziroma nominalno približno 400 evrov, brez vključitve funkcionarjev in direktorjev.

Pri njih bodo skoki namreč v povprečju precej večji, saj se je razmerje med najnižjo in najvišjo osnovno bruto plačo premaknilo z 1: 4,8 na 1: 7, ob izhodišču pri lanski minimalni plači 1253,9 evra bruto in stropu v 67. plačnem razredu pri 8821 evrih bruto (prej 6087 evrov).

Predsednikom republike, vlade in državnega zbora se bo do leta 2028 osnovna plača zvišala za 2733 evrov bruto, funkcionarji vlade in državnega zbora pa bodo zvišanj deležni šele v naslednjem mandatu. Med tistimi, ki se jim bo reforma najbolj poznala, sta župana Ljubljane in Maribora, ki se jima bo osnovna plača zvišala za več kot 3000 evrov.

Skladno z zavezo, da v javnem sektorju ne bo nikogar z osnovno plačo, ki bi bila nižja od minimalne, po januarski redni 1,9-odstotni uskladitvi (minimalna plača je letos 1277 evrov) tudi ni nikogar več v prvem plačnem razredu. Po prehodnem obdobju se bo plačna lestvica avtomatično usklajevala z 80 odstotki inflacije.

Postopni dvigi

Z januarsko plačo bo 188.000 zaposlenih v javnem sektorju prejelo prvo tranšo zvišanja. Ta bo znašala 12 odstotkov razlike, ki jo bo reforma prinesla konkretnemu uslužbencu, vendar ne manj kot sto evrov. Sledilo bo še pet obrokov. Če ponazorimo: učitelju na začetku kariere se bo osnovna plača zvišala za 466 evrov na 2135 evrov bruto. Ob januarski plači bo dobil sto evrov te razlike, oktobra letos, z drugim obrokom, še sto evrov, junija leta 2026 70 evrov, decembra leta 2026 70 evrov, julija leta 2027 sto evrov in januarja leta 2028 26 evrov.

»To je kompleksen in zelo obsežen sistem,« je opozorila Mojca Ramšak Pešec, državna sekretarka na MJU, kjer so pripravili enotni informacijski sistem za izračun plač po novem sistemu in aplikacijo, ki upošteva različne module in postopne dvige. Predstavniki vlade in sindikatov so sestavili tudi mešano delovno skupino, ki spremlja izvajanje reforma v praksi, se odziva na težave in sprejema enotna stališča do ključnih dilem. »V pripravi zakona in kolektivne pogodbe ne moreš predvideti vseh konkretnih situacij, ki jih prinese življenje v tako raznovrstnih dejavnostih, kot jih zajema javni sektor. Glede na vprašanja uporabnikov se s sindikati sproti dogovarjamo, kako je treba razumeti katero določbo,« je pojasnil Peter Pogačar, direktor direktorata za javni sektor na MJU.

Med pomembnimi prednostmi reforme sta večja fleksibilnost in možnosti nagrajevanja. Uvedbo sistema delitve delovne uspešnosti so preložili na januar leta 2026, pred tem pa se morajo socialni partnerji še dogovoriti o merilih za variabilno nagrajevanje. Vlada in sindikati naj bi na to temo skupaj sedli že v kratkem.

»Proces bo zahteven, saj pri merilih ne gre samo za razlike med dejavnostmi javnega sektorja, ampak tudi posamezne skupine delovnih mest znotraj iste dejavnosti,« je napovedala Mojca Ramšak Pešec. »Masa za delovno uspešnost se je zvišala za odstotek, sistem se administrativno poenostavlja, saj daje večja pooblastila predstojniku, ki bo lahko nagrajeval najbolj obremenjene in uspešne z do 30 odstotki,« je pojasnil Pogačar.