Marca bo znan delež podražitev zdravstvenih storitev

Dvigi plač v zdravstvu bodo različno visoki, najmanj se bodo zvišali tistim, ki se jim je položaj izboljšal z novembra leta 2021 podpisanim dogovorom med vlado in sindikati zdravstva ter socialnega varstva, najbolj pa tistim, ki v zadnjih letih niso bili deležni opaznejših dvigov. Po napovedih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) naj bi bilo predvidoma marca znano, kako bo reforma vplivala na podražitev cen zdravstvenih storitev.

»Višje plače zdravstvenega osebja bodo vplivale na višje cene storitev, ki jih ZZZS plačuje javnim zdravstvenim zavodom. Še nikoli se ni zgodilo, da ne bi bilo plač, vendar je hkrati pomembno, da se tudi bolnišnice ukvarjajo z racionalizacijo poslovanja,« je minister za finance Klemen Boštjančič, glavni pogajalec na vladni strani, dejal v intervjuju za Delo pred dobrima dvema mesecema.

O kakšnih podražitvah je govor? Na konkretne številke bo treba še nekoliko počakati. »Sistemska reforma plač v javnem sektorju (uveljavitev zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju) je obsežna in zahtevna, zato je zahtevna tudi ocena njenega vpliva na več kot 1500 pogodbenih izvajalcev zdravstvenih storitev (200 javnih zdravstvenih zavodov in 1300 zasebnikov s koncesijo) ter posledično na višje stroške v javnem zdravstvenem sistemu. V zvezi s tem zato ZZZS intenzivno sodeluje z ministrstvom za javno upravo kot nosilcem sistemske spremembe in Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije, ki predstavlja javne zdravstvene zavode. Sodelovanje in usklajevanje z omenjenimi deležniki še ni zaključeno, poteka zbiranje dodatnih podatkov, ki jih je treba analizirati ter pripraviti nove ocene,« so pojasnili na ZZZS, pri katerem predvidevajo, da je njihova prvotna ocena, da bo zdravstvena blagajna z dvigom cen zdravstvenih storitev morala za dvig plač v zdravstvu nameniti 131,7 milijona evrov, prenizka. Pričakujejo, da bodo marca lahko pripravili te izračune, marčni dvig cen storitev pa bo vključeval tudi poračun za januar in februar letos.

Tudi zaradi vpliva dviga plač v zdravstvu na višje odhodke ZZZS so s finančnim načrtom za letos načrtovali transfer iz državnega proračuna, po zakonu o izvrševanju proračunov bo ta letos znašal 420 milijonov evrov. So pa v preteklosti že komunicirali, da ocenjujejo, da se bo problematika učinkov plačne reforme na ZZZS prenesla predvsem v leto 2026, pri tem pa spet poudarili, da bi bilo treba zaradi zagotavljanja dolgoročne finančne vzdržnosti na zakonski ravni opredeliti trajno proračunsko varovalko tudi za zdravstveno blagajno po zgledu pokojninske.

Opozorila na kratek rok

Kaj pričakujejo v največjih dveh slovenskih bolnišnicah? V UKC Ljubljana, ki ima kar 8594 zaposlenih, odgovarjajo, da bodo podatke o dejanskem povišanju plačne mase lahko predstavili po prvem izplačilu po novem, torej sredi februarja. »Po trenutnih ocenah v UKC Ljubljana iz tega v letošnjem letu pričakujemo povečanje mase za plače na letni ravni za približno 20 milijonov evrov. Ko bo prenova plačnega sistema leta 2028 v celoti implementirana, se bo masa plač na letni ravni povečala za 60 milijonov evrov,« so pojasnili in dodali, da je pri implementaciji plačne reforme kar nekaj izzivov. »Izpostavili bi predvsem kratek rok za implementacijo, še posebno v javnih zavodih s tako veliko zaposlenimi, kot jih ima UKC Ljubljana,« so opozorili.

V UKC Maribor so stroški plač decembra lani znašali dobrih 16 milijonov evrov, ocene povišanja plačne mase pa še nimajo, saj še niso opravili vseh prevedb. Pravijo, da se zaradi pomanjkanja nekaterih podatkov pri prevedbah soočajo z manjšimi težavami.

Med delovnimi mesti, ki jih na novo vzpostavlja reforma, sta v zdravstvu starejši zdravnik in zobozdravnik z licenco ter starejši zdravnik specialist. V UKC Ljubljana po podatkih iz decembra lani izpolnjuje pogoje za ti dve delovni mesti skoraj 500 zdravnikov.

place Po Pod skupinah Javnega Sektorja