V kulturnih ustanovah zaskrbljeni, ministrstvo obljublja pomoč

Kako zagotoviti dodatna sredstva za izvedbo plačne reforme, skrbi tudi odgovorne v javnih kulturnih ustanovah. Na ministrstvu za kulturo pravijo, da so pri pripravi proračunov za leti 2025 in 2026 že upoštevali ocene učinka prevedbe plačnih razredov in povečali plačno maso za javne zavode, agencije in sklad v kulturi. »Morebitne dodatne potrebe javnih zavodov bomo zagotovili iz proračuna,« so dodali za Delo.

Težave bodo imele predvsem tiste javne kulturne institucije, ki z nejavnimi prihodki krijejo plače javnih uslužbencev. Med najbolj izpostavljenimi je ljubljanski Cankarjev dom, ki z dejavnostjo na trgu krije približno tretjino plač od več kot 150 zaposlenih. Direktor Jure Novak je pojasnil, da je to unikum na področju kulture: »Zato nas seveda skrbi, kako bomo zagotovili dodatna sredstva. Z ustanoviteljem smo glede problematike v tesnih stikih ter pričakujemo razumevanje in podporo«. V naši največji kulturni ustanovi so v roku izpeljali vse potrebne postopke, ki jih nalaga plačna reforma: »V skladu s tem imajo vsi naši zaposleni sklenjene nove anekse in pogodbe.«

Del plač zaposlenih krije sam tudi ljubljanski Pionirski dom, ki bo moral zaradi napovedanega dviga delno prestrukturirati svoje poslovanje, denar za del plač pa zagotovi Mestna občina Ljubljana (MOL). Ta bo ukrepe dviga plač določila z letošnjim rebalansom. »S prestrukturiranjem podjetja imamo v mislih finančno prerazporeditev sredstev. Zavezani smo zagotavljanju najvišje kakovosti naših programov na kulturno-umetniškem in jezikovno-kulturnem področju, zato napovedano zvišanje plač v letu 2025 ne bo vplivalo na kakovost in obseg programov Pionirskega doma. O točni višini sredstev še ne moremo govoriti, saj januarske plače še niso bile izplačane. Zaradi napovedanega zvišanja plač pa bodo te višje, predvidoma za dvesto evrov bruto na zaposlenega. Pionirski dom krije plače osmim zaposlenim, medtem ko za 20 plač sredstva zagotavlja MOL,« so pojasnili v domu.

Brez vpliva na izvajanje programov

Številni zaposleni v kulturnem sektorju, tudi večina podpornega osebja, so bili do zdaj uvrščeni v razrede, pri katerih je bila osnovna plača določena nižje od minimalne, za polni delovni čas pa so prejemali izplačilo minimalne plače. Zdaj se bodo napredovanja, ki so jih prej dosegli, prištela k plačnim razredom, dodatki pa se bodo računali iz po novem višje osnovne plače.

»Zaradi zvišanja minimalne plače in splošnega zvišanja plač se je masa za plače javnih zavodov s področja kulture v primerjavi s preteklim letom povečala za 508.000 evrov,« poudarjajo na Mestni občini Maribor. Po njihovih besedah so to povišanje pričakovali in ga ustrezno načrtovali že pri pripravi proračuna za področje kulture.

Pri tem so bili posebej pozorni, da sredstva za maso plač niso zagotovljena na račun zmanjšanja sredstev za izvajanje programov, tako v javnih zavodih kot v nevladnih organizacijah. Kljub temu bo povišanje nedvomno vplivalo na poslovanje občine, saj prinaša dodatne finančne obveznosti, ki jih občinam nalaga država. »Zavedamo se pomena kulture za mesto Maribor, ki je bogato s kulturnimi institucijami, zato si bomo še naprej prizadevali za zagotavljanje stabilnih pogojev za njihovo delovanje ter podporo različnim programom,« so še dodali.

Res pa plač za določene kulturne institucije v mestu ne zagotavlja občina, ampak država oziroma ministrstvo za kulturo. V Pokrajinskem muzeju Maribor so prepričani, da zvišanje minimalne plače ne bo odločilno vplivalo na finančno shemo muzeja, bo pa letos za približno deset odstotkov višji strošek vseh plač. »Ministrstvo za kulturo v pogodbi o financiranju za leto 2025 zagotavlja, da bo po izvedeni preverbi in prehodu v nov plačni sistem na novo izračunalo sredstva za stroške dela. Navaja tudi, da bo to storilo v skladu z uredbo in glede na razpoložljiva sredstva v proračunu. Verjamemo, da bo proračun pokril manko teh približno desetih odstotkov, zato krčenja programa v tem trenutku ne načrtujemo,« je dejala direktorica Mirjana Koren.

V Narodnem domu zaskrbljeni

Bolj zaskrbljeni so v mariborskem Narodnem domu. »Težko pričakovana in medijsko zelo pozitivno usmerjena kampanja o prenovi plačnega sektorja, ki naj bi razrešila problematiko najnižjih plač, nas je na žalost razočarala. Delavec, ki je prej prejemal minimalno plačo, jo bo prejemal tudi od zdaj. Razlika je le v načinu obračunavanja, kar pa se delavcu v denarnici ne pozna,« so zapisali.

Poudarjajo, da je v kulturi veliko delovnih mest, kjer so že pred plačno reformo težje zaposlovali delavce. To se ne bo spremenilo, saj se na najnižje ovrednotenih delovnih mestih plača ni bistveno zvišala. V tehniki se velikokrat opravljajo tudi težja fizična dela pri pripravi prizorišč, delavce, ki bi bili pripravljeni to delo opravljati zlasti tudi v neugodnem delovnem času, za minimalno plačilo, je res težko dobiti. Če bo celoten strošek plač pokril ustanovitelj, torej Mestna občina Maribor, vpliva na poslovanje ne bo. Če pa tega ne bo storil, »bo to bremenilo ostala naša sredstva, torej programe in funkcionalne stroške, posledično pa bomo programsko bolj okrnjeni, ker se bomo morali uokviriti v celotno maso našega proračuna,« pravijo.