Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Novi koronavirus se nezadržno širi po britanski prestolnici

V članku povzemamo relevantne informacije o spoprijemanju z boleznijo covid-19.
London. FOTO: John Sibley/Reuters
London. FOTO: John Sibley/Reuters
Be. B., Ka. M., STA
8. 1. 2021 | 07:04
8. 1. 2021 | 20:34
34:44


20.25 Zaostrovanje ukrepov po Evropi

Več evropskih držav se je zaradi vse več okužb z novim koronavirusom odločilo zaostriti ukrepe za omejitev širjenja virusa. Danska bo od nedelje do 17. januarja močno omejila vstop v državo. Vstop bo mogoč na podlagi poslovnega razloga, a ob predložitvi negativnega testa, ki ne bo starejši od 24 ur. Izjeme bodo tudi prebivalci območij na meji z Nemčijo in Švedsko ter prevoz blaga, medtem ko študij ali delo ne bosta zadosten razlog. Podobno je pogoje za vstop zaostrila Grčija. Od polnoči do najmanj 21. januarja bodo morale osebe po vstopu v karanteno za sedem dni in ne za tri dni, kot je veljalo doslej. V državi bodo med drugim še vsaj teden dni ostali zaprti frizerski saloni in večina trgovin. Od doma gredo lahko le tisti, ki prej pošljejo sms sporočilo civilni zaščiti. Kljub temu se v ponedeljek odpirajo osnovne šole in vrtci.

Za zaostritev ukrepov se je danes odločil tudi Ciper. Samo decembra so namreč potrdili toliko okužb kot prej skupno v devetih mesecih. Od nedelje do konca meseca bodo na Cipru ljudje lahko zapuščali domove le dvakrat na dan, za nujne izhode ali rekreacijo. Zaprle se bodo vse nenujne storitve. Tisti, ki bodo želeli od doma, bodo morali prek sms sporočila dobiti ustrezno dovoljenje. Zapirajo se šole, medtem ko vrtci ostajajo odprti. V veljavi ostaja tudi prepoved gibanja med 21. in 5. uro.

Italija medtem z naslednjim tednom znova prehaja na delitev dežel na različno obarvana območja, ki s sabo prinašajo različne stopnje omejitev. Severne dežele Emilija Romanja, Lombardija in Benečija (Veneto), pa tudi Sicilija in Kalabrija na jugu bodo od ponedeljka obarvane oranžno, preostanek države pa rumeno. Na oranžnih območjih bari in restavracije ostajajo zaprti in lahko prodajajo le hrano za s seboj. Gibanje je omejeno na občine. Obenem je vlada Italije do 15. januarja prepovedala potovanja med deželami.

20.20 Rektorji povzali k izvedbi nujnega dela pedagoškega procesa v prostorih zavodov

Rektorska konferenca RS je danes na izredni seji razpravljala o problematiki izvajanja pedagoškega procesa v času epidemije covida-19. Po mnenju rektorjev slovenskih univerz mora vlada nemudoma omogočiti vsaj izvedbo nujnega dela pedagoškega procesa in individualnega znanstvenoraziskovalnega dela v prostorih visokošolskih zavodov.

»Čeprav smo na slovenskih univerzah prilagodili izvedbo oblik ter načinov poučevanja in učenja ter preverjanja in ocenjevanja znanja, ugotavljamo, da največjo težavo predstavljajo neizvedene kontaktne ure, ki zahtevajo prisotnost študentk in študentov v prostorih visokošolskih (in drugih delovnih) zavodov (znanstvenoraziskovalno delo, laboratorijske vaje, terenske vaje, hospitacije in nastopi, pedagoška praksa, praktično usposabljanje itd.), ter izvedba pisnih izpitov /.../« so zapisali v sporočilu za javnost.

FOTO: Jure Eržen/Delo
FOTO: Jure Eržen/Delo


19.50 Prvi mož WHO pozval bogate države k solidarnosti na področju cepiv

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poziva bogate države, naj prenehajo preskakovati vrsto in sklepati dvostranske dogovore za prvi niz cepiv proti covidu-19. Bogatejše države si jemljejo večino zalog in s tem potencialno višajo ceno za vse ostale, ki se bojujejo proti pandemiji, je dejal prvi mož WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. Države, ki so si rezervirale presežne količine cepiva, je Tedros danes pozval, naj jih sprostijo in namenijo globalnemu programu Covax, katerega namen je zagotoviti enakomerno porazdelitev cepiva po svetu. Kot je pojasnil, je doslej 42 držav začelo izvajati programe cepljenja. Med njimi je 36 držav z visokimi, šest pa s srednjimi prihodki. 

18.10 Kritično stanje v Londonu

Londonski župan Sadiq Khan iz opozicijske Laburistične stranke je posvaril, da je širjenje koronavirusa v britanski prestolnici »ušlo izpod nadzora«, v prihodnjih tednih bo predvidoma zmanjkalo bolniških postelj, navaja tiskovna agencija Reuters. V Londonu so zato razglasili tako imenovano stanje »izrednega dogodka«, ki je navadno uporabljeno v primerih napadov ali hujših nesreč. Nazadnje so stanje razglasili leta 2017, ko je v požaru v stolpnici Grenfell Tower umrlo 72 oseb.

Po ocenah urada za nacionalne statistike je okužen vsak trideseti prebivalec Londona, navaja britanski BBC in dodaja, da so v Združenem kraljestvu danes našteli 1325 smrtih med osebami, ki so se okužile z novim koronavirusom, kar je največ v enem dnevu doslej. V državi so sicer že odobrili cepiva podjetij Pfizer in Biontech, Moderne ter AstraZenece. 

16.45 Sodišča bodo delovala v omejenem obsegu do 31. januarja

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je ponovno ocenil, da epidemiološke razmere še ne omogočajo delovanja sodišč v polnem obsegu. Delovanje sodišč na omejen način je podaljšano do 31. januarja.

16.20 Britanski sev potrdili v Romuniji

V Romuniji so potrdili prvi primer britanskega seva novega koronavirusa. Okužbo z njim so potrdili pri 27-letni ženski z juga države, ki v zadnjem času ni bila v tujini, so danes sporočili v Bukarešti. V Romuniji so od februarja lani potrdili 663.799 okužb z novim koronavirusom, umrlo pa je 16.506 covidnih bolnikov.

15.35 Izredne razmere v Tokiu

Na Japonskem so danes potrdili 7711 novih okužb. To je četrti dan zapored, ko so potrdili rekordno visoko število dnevnih okužb z novim koronavirusom. V Tokiu, kjer so danes potrdili 2392 novih okužb, so medtem začele veljati izredne razmere, ki so jih razglasili zaradi porasta okužb, navaja nemška tiskovna agencija DPA, bodo pa ukrepi ob izrednih razmerah manj strogi kot v Evropi. V restavracijah in barih po 19. uri ne bodo smeli točiti alkohola, zapreti pa se bodo morali ob 20. uri. Vlada prebivalce poziva, naj se izogibajo nenujnim odhodom od doma po 20. uri, podjetja pa, naj čim bolj omogočijo delo od doma. Šole bodo še naprej odprte, javnih dogodkov pa se bo lahko udeležilo največ 5000 obiskovalcev.

15.30 V DSO v Ajdovščini okuženi dve tretjini oskrbovancev

Z novim koronavirusom je v Domu starejših občanov (DSO) v Ajdovščini okuženih dve tretjini stanovalcev in dobra četrtina zaposlenih. Nihče med njimi trenutno nima težjega poteka bolezni, mogoče je k temu pripomoglo tudi, da je bila večina med njimi že cepljenih s prvim odmerkom cepiva, je za STA povedala direktorica doma Tanja Stibilj Slemič.

V Domu starejših občanov (DSO) Ajdovščina niso imeli niti ene okužbe vse do začetka prejšnjega tedna. Nato pa so pri enem stanovalcu po naključju odkrili prvo okužbo. Četrtkovo testiranje stanovalcev je potrdilo okužbe pri še 58 stanovalcih, tako da je skupno okužba potrjena pri 110 od 141 v domu. Od teh jih je bilo 70 prejšnjo nedeljo cepljenih. 

Manj skrb vzbujajoče je trenutno stanje v enoti Tolmin Doma upokojencev Podbrdo, kjer se je prva okužba sploh pojavila še kasneje kot v ajdovskem domu. Četrtkovo testiranje je potrdilo okužbe pri še 13 stanovalcih, tako da jih je okuženih skupno 18. Od teh je bilo 17 cepljenih prejšnjo nedeljo. Med zaposlenimi pa v enoti ni okužb, so sporočili iz regijskega štaba Civilne zaščite (CZ) za Severno Primorsko. 

15.25 Poziv iniciative za normalizacijo vzgoje in izobraževanja

Iniciativa Otrok ne damo je danes ministrici za izobraževanje Simoni Kustec predala poziv za normalizacijo vzgoje in izobraževanja. Želijo si, da bi pri odločanju sodelovalo več strok, med njimi tudi pedagoška, psihološka in pedopsihiatrična. Poziv je podpisalo 10.179 državljanov in 1850 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, navajajo v iniciativi. Poudarili so, da se s šolanjem na daljavo povzroča dolgoročna škoda otrokom in mladostnikom. Izpostavili so predvsem vpliv šolanja na daljavo na zdravje, na padec imunosti, onemogočanje dolgoročnega psihosocialnega razvoja otrok in samopoškodovalno vedenje. 

Predaja poziva civilne inciative Otrok ne damo k normalizaciji vzgoje in izobraževanja. FOTO: Jure Eržen/Delo
Predaja poziva civilne inciative Otrok ne damo k normalizaciji vzgoje in izobraževanja. FOTO: Jure Eržen/Delo


15.20 V letu 2020 manj nezakonitih prehodov zunanje meje EU

Evropska agencija za zunanje meje Frontex je lani naštela približno 124.000 nezakonitih prehodov zunanje meje EU, kar je 13 odstotkov manj kot v letu prej in najmanj od leta 2013. Agencija ta padec v pretežni meri pripisuje učinku protikoronskih ukrepov v številnih državah. 

​Najbolj očiten je padec na vzhodni sredozemski poti, ki vodi zlasti v Grčijo in na kateri so zaznali 76 odstotkov manj nezakonitih prehodov meje: približno 20.000. Na zahodni sredozemski poti med severno Afriko in Španijo so našteli okoli 17.000 nezakonitih prehodov, kar predstavlja 28-odstotni padec glede na leto 2019. Po drugi strani se je več kot podvojilo število nezakonitih prehodov na osrednji sredozemski poti v Italijo in na Malto, kamor je prispelo 35.600 ljudi. Tudi približno 27.000 prihodov prek balkanske poti predstavlja skoraj 80-odstotni porast v primerjavi z letom 2019. Skoraj osemkratno povišanje števila nezakonitih prehodov meje je Frontex lani zaznal na španskih Kanarskih otokih. 

15.15 Stanovski zbornici pozivata k cepljenju

Predsednici stanovskih zbornic zdravnikov ter zdravstvene in babiške nege Zdenka Čebašek-Travnik in Monika Ažman podpirata cepljenje proti covidu-19 in k cepljenju pozivata vse zdravstvene delavce. Cepljenje po njunem predstavlja najučinkovitejši ukrep za zaščito zdravja vseh. Kot so zapisali v skupnem sporočilu obeh organizacij, je pri krepitvi zaupanja v cepljenje pomemben zgled celotne zdravstvene stroke.

Po podatkih sledilnika za covid-19 se je v Sloveniji doslej proti covidu-19 cepilo 16.339 oseb. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana pa so na twitterju zapisali, da se je pri njih cepilo 3112 delavcev. Tiste, ki so covid-19 preboleli v spomladanskem valu, cepijo skupaj s tistimi, ki ga še niso. Cepljenje tistih, ki so covid-19 preboleli jeseni, pa bodo začeli 1. februarja, so napovedali.

15.10 ZDA: Izgube delovnih mestih, stopnja brezposelnosti enaka

Ameriško gospodarstvo je decembra izgubilo 140.000 delovnih mest, a je stopnja brezposelnosti kljub temu ostala nespremenjena pri 6,7 odstotka. Brez dela je bilo 10,7 milijona ljudi, podatke ameriškega ministrstva za delo povzema tiskovna agencija AFP. Ministrstvo rezultat pripisuje ponovnemu povečanju števila okužb z novim koronavirusom.

Decembrsko zmanjšanje števila delovnih mest predstavlja konec sedemmesečnega niza rasti in nakazuje, da se gospodarske razmere poslabšujejo, ocenjujejo analitiki. Ministrstvo je namreč podatke za november popravilo navzgor; ameriški delodajalci so tako takrat odprli 336.000, in ne 245.000 novih delovnih mest. Novembrske številke so predstavljale sedmi zaporedni mesec rasti po aprilu, ko so ZDA zaradi pandemije vključno z marcem izgubile 22 milijonov delovnih mest.

15.00 Pfizer-Biontechovo cepivo učinkovito proti britanskemu in južnoafriškemu sevu

Nemško podjetje Biontech in ameriški Pfizer sta objavila preliminarne rezultate študije, v kateri potrjujejo učinkovitost cepiva proti sevom novega koronavirusa iz Velike Britanije in Južne Afrike. Cepivo bo tako nudilo zaščito tudi proti trenutnim novim mutacijam. V študiji, ki sta jo izvedla Pfizer in medicinska univerza v Teksasu, so ugotovili, da je cepivo proti novim sevom učinkovit 95-odstotno. 

FOTO: Patrick Hertzog/AFP
FOTO: Patrick Hertzog/AFP


14.10  Ema napoveduje odobritev cepiva AstraZenece še januarja

Vodja Evropske agencije za zdravila (Ema) Emer Cooke je danes v Amsterdamu sporočila, da bodo najverjetneje še januarja izdali dovoljenje za izredno uporabo cepiva proizvajalca AstraZenece za boj proti pandemiji covida-19. To bo tretje cepivo, ki ga bo mogoče uporabljati na območju EU. Kot je po poročanju tujih tiskovnih agencij napovedala Emer Cooke, naj bi švicarsko-britansko farmacevtsko podjetje AstraZeneca, ki je cepivo razvilo v sodelovanju z univerzo v Oxfordu, prihodnji teden zaprosilo za izredno odobritev uporabe njihovega cepiva v EU, Ema pa bi lahko to storila že konec januarja.

Zatem bo morala uporabo cepiva sicer odobriti še evropska komisija, ki pa je v obeh dosedanjih primerih – ob odobritvi cepiva Pfizerja in Bointecha ter cepiva Moderne – to storila še isti dan, ko je odobritev izdala Ema. Cepivo AstraZenece so sicer že odobrili v Veliki Britaniji.

14.03 V Veliki Britaniji odobrili Modernino cepivo proti covidu-19

Britanska agencija za zdravila je danes za javno uporabo odobrila cepivo proti covidu-19 ameriške družbe Moderna. Prvi odmerki bodo na voljo v prihodnjih mesecih, je danes sporočila vlada v Londonu. To je tretje cepivo proti covidu-19, ki so ga odobrili na Otoku, kjer že poteka cepljenje s cepivoma Pfizerja in AstraZenece. Na ministrstvu za zdravstveno in socialno oskrbo so sporočili, da cepivo Moderne »izpolnjuje stroge regulativne standarde varnosti, učinkovitosti in kakovosti« in bo na voljo »od pomladi«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Velika Britanija je naročila 17 milijonov odmerkov tega cepiva.

13.59 Švedski parlament razširil pooblastila vladi za ukrepanje v pandemiji

Švedski parlament je danes s posebnim zakonom razširil pooblastila vladi za ukrepanje v pandemiji covida-19. Vlada Švedske, ki se je s pandemijo soočala le s priporočili, in ne prisilnimi ukrepi, bo imela zdaj možnost zapreti lokale, trgovine ali pa javni promet, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Švedski model« soočanja je bil vseskozi kontroverzen, saj se ta država kot edina v Evropi ni odločila za uvedbo strogih omejitev javnega življenja za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Kljub temu v prvem valu ni doživela velikega števila okužb in smrti.

13.53 Nakazanih novih 48,6 milijona evrov pomoči samozaposlenim

Finančna uprava RS (Furs) je danes izvedla tretje nakazilo pomoči samozaposlenim, kmetom in družbenikom, ki so v drugem valu epidemije covida-19 utrpeli izpad prihodkov. Za oktober, november in december znaša skupno izplačilo 48,6 milijona evrov. Mesečni temeljni dohodek je tokrat prejelo 37.142 upravičencev, izgubljeni dohodek zaradi karantene ali varstva otrok pa 1407. Prvim je finančna uprava izplačala skupno 47,4 milijona evrov, drugim pa 1,2 milijona evrov. Sredstva so prejeli tisti, ki so vlogo vložili do 31. decembra in so izpolnjevali zakonske pogoje.
 
13.20. Novi načrt sproščanja ukrepov

Premier Janez Janša je danes poudaril, da smo najbrž v najzahtevnejšem času epidemije covida-19, vrha pa še nismo dosegli. Preden bodo učinki cepljenja proti covidu-19 zaustavili epidemijo, bo po njegovih besedah minilo še nekaj časa. Zato so na vladi v četrtek dopolnili načrt sproščanja ukrepov, ki so ga sprejeli pred koncem lanskega leta. »Vlada je načrt sproščanja ukrepov deloma prilagodila z merili sproščanja ukrepov po regijah. Edina možna niša sproščanja, ki si ga vsi v državi želimo, je prav ukrepanje v regijskem okviru, od trenutka naprej, ko bomo kot v celi državi dosegli določene kriterije,« je dejal premier.

image_alt
Nov načrt sproščanja ukrepov: Odpiranje po posameznih regijah


11.55 V UKC Maribor hospitaliziranih 161 bolnikov s covidom-19

V mariborskem UKC je trenutno v bolnišnični oskrbi 161 bolnikov s covidom-19, od tega jih je na intenzivnem zdravljenju 46. V četrtek so umrli štirje bolniki s covidom-19, skupno število vseh doslej odpuščenih bolnikov se je povzpelo že do številke 1098, so v sporočilu za javnost zapisali iz UKC Maribor. V sredo je bilo med zaposlenimi skupno 181 covidnih odsotnosti (karantena, morebitni stik, okužbe, varstvo otrok), in sicer 31 zdravnikov in 81 delavcev zdravstvene nege. Med 181 odsotnimi gre za 106 primerov varstva otrok (šola na daljavo), je razvidno iz sporočila za javnost.

11.48 Na Hrvaškem podaljšali poostrene protikoronske ukrepe do konca januarja

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob opravljenih 6742 testih potrdili 1098 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 38 bolnikov s covidom-19, je danes sporočil nacionalni štab civilne zaščite. Čeprav so trendi pozitivni, je število okužb še vedno visoko, zato bodo veljavne protikoronske ukrepe podaljšali do konca januarja, so napovedali.

Današnje število novih okužb v zadnjih 24 urah je manjše, kot je bilo prejšnja dva petka, je na novinarski konferenci v Zagrebu povedal vodja hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) Krunoslav Capak. Kot je poudaril, je bilo prejšnji petek 1170 okužb z novim koronavirusom, petek pred tem pa 1643. Poudaril je, da se število na novo okuženih manjša, ter spomnil, da so konec novembra lani imeli tudi po več kot 4000 novih okužb na dan. Pojasnil je, da se znižuje tudi število pozitivnih med testiranimi, ki je v prejšnjem tednu upadlo na 20,7 odstotka. Kot je dejal, je 14-dnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev 351,8, stopnja smrtnosti na milijon prebivalcev pa 1032,9.

11.33 Maribor ostal brez Zlate lisice, rezervni načrt je Kranjska Gora

Zaradi pomanjkanja snega v spodnjem delu proge tudi letos ne bo možno izvesti tradicionalnega tekmovanja za svetovni pokal alpskih smučark v Mariboru. A je želja, da bi Zlata lisica ostala v Slovenji. V načrtih je tako selitev Zlate lisice v Kranjsko Goro.

image_alt
Zlata lisica se spet iz Maribora seli v Kranjsko Goro


11.20 Madžarska podaljšala delno zaprtje države do 1. februarja

Madžarska je v okviru protikoronskih ukrepov podaljšala delno zaprtje države do 1. februarja, je danes sporočil premier Viktor Orbán. Dokler ne bo na voljo dovolj cepiva, bodo veljali ukrepi, je dejal in dodal, da je dobava cepiv v okviru EU počasna, zato se Madžarska pogovarja tudi z Rusijo, Kitajsko in Izraelom. Na Madžarskem bodo tako najmanj do februarja veljali policijska ura, prepoved zbiranja in obvezno nošenje mask. Še naprej bodo v državi odprte osnovne šole in vrtci, predavanja na univerzah bodo potekala na daljavo. Ukrepi so sicer začeli veljati 11. novembra.

11.11 Razvoj klasičnega cepiva proti covidu-19 bi trajal več let, nove tehnologije so postopke skrajšale

Prvi cepivi proti covidu-19, ki sta bili potrjeni v EU za uporabo, temeljita na novi tehnologiji – gre za cepiva mRNK. Ta tehnologija je omogočila tudi bistveno hitrejši razvoj cepiv. Če bi hoteli pripraviti »klasično« cepivo proti covidu-19, ki bi temeljilo na doslej uporabljenih tehnologijah, bi za to potrebovali več let. Znanstveniki cepiva že skoraj 150 let pripravljajo na podoben način. Najprej mikrobe, ki povzročajo bolezen, razmnožijo v laboratoriju, nato z dodatkom kemičnih snovi onesposobijo povzročitelje bolezni in jih spremenijo v neškodljive, na koncu pa pripravek neškodljivih povzročiteljev bolezni »cepijo« v človeka, da ga zaščitijo pred boleznijo, ki bi jo sicer povzročil »cepljeni« mikrob, pojasnjuje predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Alojz Ihan v gradivu za strokovno javnost o cepivu proti covidu-19.

10.35 V Nemčiji nov črni mejnik v pandemiji covida-19

V Nemčiji so v zadnjem dnevu poročali o 1188 novih smrtnih primerih covida-19, kar je največ od začetka epidemije. Obenem so potrdili še 31.849 novih okužb z novim koronavirusom, je razvidno iz podatkov Inštituta Roberta Kocha. Skupno je v državi umrlo že 38.795 covidnih bolnikov. Dosedanji rekord so imeli 30. decembra, ko je v enem dnevu umrlo 1129 ljudi. Največ novih okužb v enem dnevu so sicer imeli 18. decembra, ko so potrdili 33.777 okužb. Ker med prazniki niso izvedli obsežnejših testiranj, bo dejanska incidenca po besedah kanclerke Angele Merkel znana šele 17. januarja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

10.24 Von der Leynova napovedala dodatnih 300 milijonov odmerkov cepiva Pfizerja in Biontecha

EU se je s podjetjema Pfizer in Biontech dogovorila za razširitev pogodbe in nabavo še dodatnih 300 milijonov odmerkov cepiva, je danes v Bruslju sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Prvih 75 milijonov dodatnih odmerkov bo na voljo od drugega četrtletja tega leta, preostalo v tretjem in četrtem četrtletju, je pojasnila. EU bo tako od Pfizerja in Biontecha nabavila skupno 600 milijonov odmerkov že odobrenega cepiva.

image_alt
Evropska skladišča cepiva bodo polna


FOTO: Daniel Becerril/Reuters
FOTO: Daniel Becerril/Reuters


10.14 Na Hrvaškem se spopadajo z gorami kontaminiranih odpadkov iz bolnišnic

Epidemija bolezni covid-19 je tudi na Hrvaškem občutno zvišala količine bolnišničnih odpadkov, predvsem zaradi vse več kontaminirane zaščitne opreme. Skladiščni prostori so premajhni, ustrezne sežigalnice odpadkov pa ni, kar predstavlja potencialno zdravstveno tveganje, pa tudi nevarnost za okolje, poročajo danes hrvaški mediji. V hrvaških bolnišnicah vsak dan ustvarijo več ton kontaminiranih odpadkov. Zgolj največja covidna bolnišnica v državi, klinična bolnišnica Dubrava v Zagrebu, vsak mesec prispeva približno sto ton kontaminiranih odpadkov, danes poroča Jutarnji list. Poudarja, da se je stanje posebej poslabšalo v zadnjem mesecu ter da se kontaminirani odpadki kopičijo ob bolnišnicah. Pristojna ministrstva še vedno iščejo ustrezno rešitev, dodaja.

10.09 V četrtek potrdili 2045 novih okužb

V četrtek je bilo opravljenih 5259 PCR in 9459 hitrih testov (skupaj 14.718). Pri PCR-testih je bilo pozitivnih 30,3 odstotka testov, pri hitrih pa 4,7 odstotka testov. Skupno je bilo potrjenih 2045 novih okužb, kažejo podatki Sledilnika za covid-19. V četrtek je bilo v bolnišnični oskrbi 1160 bolnikov s covidom-19, od tega jih je bilo v intenzivni enoti 191, je vlada sporočila na svojem twitter profilu. V četrtek je umrlo 25 bolnikov s covidom-19.

10.03 V ZD Ljubljana dobili nove paličice za jemanje brisov, množično testiranje znova že danes

V Zdravstvenem domu Ljubljana bodo danes nadaljevali množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi. Kot so sporočili, so zjutraj prejeli pošiljko novih ustreznih paličic za jemanje brisov. Testiranje bo potekalo od 11. do 15. ure v Športni dvorani Kodeljevo. Zdravstveni dom Ljubljana je v četrtek na podlagi začasne odločbe Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) začasno ustavil množično testiranja na novi koronavirus. Agencija je namreč ugotovila, da so paličice za odvzem brisa, ki jih uporabljajo, neznanega proizvajalca in brez predpisanih oznak.

image_alt
V ZD Ljubljana dobili nove paličice za jemanje brisov


09.36 WHO: Najrevnejše države lahko pričakujejo cepivo proti covidu-19 v nekaj tednih

Najrevnejše države na svetu bodo prve pošiljke cepiva proti covidu-19 prejele predvidoma do sredine februarja, so v četrtek sporočili iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Cepiva bodo dostavili v okviru mednarodne pobude Covax, ki si je zagotovila skoraj dve milijardi odmerkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Namen Covaxa je pravična razdelitev cepiva proti covidu-19 po svetu. Zagotoviti želijo cepivo za 20 odstotkov prebivalstva v vsaki od sodelujočih držav do konca leta. Z zbranimi sredstvi pa so pokrili stroške nabave za 92 najrevnejših držav v projektu. Vodja oddelka WHO za cepiva Kate O'Brien je zagotovila, da bodo prve pošiljke cepiva začeli dostavljati v prihodnjih tednih. Poudarila je, da je to način, kako bodo revnejše države dejansko dobile cepivo.

FOTO: Prakash Singh/AFP
FOTO: Prakash Singh/AFP


WHO je 31. decembra izdal nujno dovoljenje za cepivo ameriškega Pfizerja in nemškega Biontecha, s tem pa odprl pot za vse svet, da države pospešijo postopke odobritve uvoza in distribucije cepiva. Glede na pregled cepiv so jih doslej 63 testirali na ljudeh, od tega jih je 21 v zaključni fazi testiranja. Še 172 potencialnih cepiv razvijajo v laboratorijih. O'Brienova je pri tem pojasnila, da lahko že v prihodnjih tednih pričakujejo nove odobritve cepiv. Za zdaj je v stik z WHO stopilo 15 proizvajalcev, ki imajo vso potrebno dokumentacijo.

09.00 Slovenska filharmonija začenja spletni Filharmonični festival baročne glasbe

Slovenska filharmonija leto začenja s spletnim Filharmoničnim festivalom baročne glasbe. Festival, šesti po vrsti, je zasnoval italijanski oboist, dirigent in specialist za baročno glasbo Alfredo Bernardini. Koncerti bodo danes, 12. in 15. januarja ob 19.30 ter 16. januarja ob 11. uri. Predvajali jih bodo v živo na svoji spletni in facebook strani.

08.48 V Španiji potrdili več kot dva milijona okužb z novim koronavirusom

V Španiji so od začetka pandemije covida-19 potrdili več kot dva milijona okužb z novim koronavirusom. Predvsem po decembrskih praznikih v državi zaznavajo porast okužb, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Španiji so v četrtek poročali o 42.360 novih okužbah, skupaj pa so jih potrdili 2.024.904. Doslej je umrlo 51.675 ljudi.

Španija je v oktobru postala prva evropska država, kjer so potrdili več kot milijon okužb. Premier Pedro Sanchez je takrat priznal, da je verjetno prava številka trikrat višja. Študija prisotnosti virusa v populaciji, v kateri preučujejo krvne vzorce, je decembra opozorila, da je število okužb precej višje od potrjenih primerov. Ocenjujejo namreč, da se je z novim koronavirusom okužilo okoli 4,7 milijona Špancev, kar predstavlja okoli deset odstotkov populacije. V državi veljajo strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa, ne pa tudi splošno zaprtje javnega življenja.

Španija je v oktobru postala prva evropska država, kjer so potrdili več kot milijon okužb. FOTO: Nacho Doce/Reuters
Španija je v oktobru postala prva evropska država, kjer so potrdili več kot milijon okužb. FOTO: Nacho Doce/Reuters


07.50 Suga: Kljub izrednim razmeram olimpijske igre niso v nevarnosti

Japonski premier Jošihide Suga kljub izrednim razmeram, ki jih je zaradi ponovnega naraščanja števila okuženih z novim koronavirusom razglasil v četrtek, še vedno trdi, da julijske olimpijske igre v Tokiu niso v nevarnosti in da na njih športniki, njihovi spremljevalci, novinarji in obiskovalci ne bodo ogroženi. Javno mnenje organizaciji iger še naprej ni naklonjeno, a Suga trdi, da se bo to do 23. julija, ko naj bi igre odprli, spremenilo.

07.24 Za prihod v Anglijo in Škotsko bo potreben negativni test

Vsi mednarodni potniki bodo kmalu za vstop v Anglijo in Škotsko potrebovali negativni test za koronavirus. Potniki, vključno z Britanci, se bodo morali testirati do 72 ur prej, preden bodo zapustili državo, v kateri so bili, navaja BBC. Ukrep bo začel v Angliji veljati v začetku prihodnjega tedna, medtem ko bo na Škotskem začel veljati »takoj, ko bo mogoče«. S tem ukrepom si želijo preprečiti širjenje novih sevov koronavirusa, je dejal minister za promet Grant Shapps. O podobnih ukrepih se pristojni pogovarjajo tudi za Wales in Severno Irsko. »Uvedli smo že pomembne ukrepe za preprečevanje uvoženih primerov covida-19, vendar moramo pri novih sevih virusa, ki se razvijajo v mednarodnem prostoru, sprejemati dodatne previdnostne ukrepe,« je dejal Shapps. 

07.20 V ZDA proti covidu-19 cepili več kot pet milijonov ljudi

Iz ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) so sporočili, da so do srede po državi proti koronavirusu cepili 5,3 milijona ljudi, v prihodnje pa nameravajo cepljenje pospešiti. V državi New York povprečno cepijo po 30.000 ljudi na dan, doslej pa je vsaj en odmerek cepiva prejelo 430.000 prebivalcev te ameriške zvezne države. Minister za zdravje ZDA Alex Azar je zvezne države pozval, naj se ne držijo prioritetnega vrstnega reda cepljenja za vsako ceno, ampak naj ravnajo praktično, da se cepiva ne zadržujejo predolgo v skladiščih in ne pokvarijo. V New Yorku je v bolnišnicah 8548 bolnikov s covidom-19, v četrtek pa so poročali o 197 mrtvih ter o 7,39 odstotka pozitivnih testov. Potem, ko so pred tednom dni potrdili prvi primer novega seva novega koronavirusa, ki se širi hitreje, pa kljub pospešenemu testiranju novega primera okužbe s tem sevom v New Yorku niso odkrili. So pa potrdili prva primera okužbe z novim sevom v Pensilvaniji in Teksasu.

FOTO: Blaž Samec/Delo
FOTO: Blaž Samec/Delo


00.30 Smučišča znova ustavila naprave

Po le sedmih dneh obratovanja so žičniške naprave na smučiščih po državi danes znova obstale. Vlada se je tako odločila, ker bi ob skrb vzbujajoči epidemiološki sliki poškodbe rekreativnih smučarjev lahko pomenile še dodatne obremenitve bolnišnic in osebja. Izjemoma lahko žičnice uporabljajo športniki za treninge in tekmovanja.

FOTO: Voranc Vogel/Delo
FOTO: Voranc Vogel/Delo


Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je prepoved obratovanja žičniških naprav na smučiščih, ki jih je zima letos obdarila z obilico snega, predlagal po posvetovanju s stroko. Združenja slovenskih žičničarjev ta odločitev ni presenetila. Zdaj bodo pripravili podatke o izpadu prihodkov, v nadaljevanju pogovorov z vlado pa pričakujejo posluh in finančno pomoč, sicer se bojijo, da panoga, ki je po njihovih navedbah že tako ali tako tehnično in finančno zelo zahtevna, ne bo preživela letošnjega leta.

image_alt
Žičničarji računajo na finančno pomoč države


00.30 Prvaki koalicijskih strank danes o prioritetah v boju z epidemijo covida-19

Predsedniki koalicijskih strank SDS, SMC in NSi Janez Janša, Zdravko Počivalšek in Matej Tonin bodo danes družno stopili pred novinarje in spregovorili o boju vlade z epidemijo covida-19. Epidemiološka slika se je v državi po praznikih poslabšala, zato se odmika tudi odpiranje šol, ki je za vlado, kot navaja sama, ena od prioritet. 

Vlada je tako na četrtkovi seji podaljšala večino protikoronskih omejitev, tudi zaprtje šol, razen tistih za otroke s posebnimi potrebami. Vrtci bodo še naprej nudili le nujno varstvo, zapirajo se smučišča, v soboto tudi muzeji in galerije, od sobote bodo znova ustavljeni treningi vseh športnikov z izjemo vrhunskih, poklicnih ter reprezentančnih kadetov in mladincev. Se pa, denimo, odpira medicinska pedikura.

Vlada je na četrtkovi seji podaljšala večino protikoronskih omejitev. FOTO: Blaž Samec/Delo
Vlada je na četrtkovi seji podaljšala večino protikoronskih omejitev. FOTO: Blaž Samec/Delo

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine