Golobov državni sekretar: Kaj bi bilo, če bi bili partizani mirovniki?

Skupna seja parlamentarnih odborov za obrambo in za zunanjo politiko o pospeševanju izdatkov za oboroževanje in militarizacijo je minila v populističnem tonu. Državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk se je vprašal, kaj bi bilo, če bi bili partizani mirovniki.

Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec je slovenski zunanji in varnostni politiki, ki jo vodita ministra iz koalicijskih partneric, iz SD in Svobode, očital, da tradicionalno zavzema lakajsko držo do Nato pakta in jedrnih držav tega pakta in da se je v preteklih letih v celoti uklonila zahtevam po tem, da več javnega denarja nameni za vojsko in oboroževanje.

Namesto predsednika vlade Roberta Goloba se je skupne seje obeh parlamentarnih odborov udeležil njegov državni sekretar za nacionalno varnost Vojko Volk, ki je povedal, da nastaja resolucija o novih načinih obrambe, ki zajema tako obrambo, varnost kot odpornost. Gre za »trojček, ki bo naredil državo odporno na naravna in človeška ogrožanja, ki niso samo vojne, ampak tudi migracije in terorizem«.

V nadaljevanju pa je Volk svojo razpravo izkoristil za politični obračun z mirovniško usmeritvijo stranke Levica, kakor tudi vabljenih na sejo, ki večinoma pripadajo tako mirovniškemu taboru v Sloveniji. »Mirovništvo je umrlo, ko so ga junija 1991 pregazili tanki jugoslovanske vojske,« je dejal Volk in se retorično vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi bili partizani mirovniki. »Govoriti o tem, kaj bi bilo, če bi bili partizani mirovniki partizani mirovniki, je podlo,« mu je očital Vatovec.

Državni sekretar na ministrstvu za obrabo Boštjan Pavlin je opozoril, da so v nacionalni vaj Odpornost 2024 odkrili vrsto pomanjkljivosti. Obrambni izdatki se po njegovo država morajo povečati, da bi lahko opravili naloge, ki so nam zadane. Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Melita Gabrič pa je spomnila na izpolnjevanje zavez do zveze Nata, kjer smo se že leta 2014 kot država zavezali k temu, da bomo za obrambo namenili 2 odstotka BDP.

Opozicijski poslanci, sploh Reberšek iz Nove Slovenije, so Levici očitali populizem, pa to, da temo oboroževanje izkorišča za dvigovanje svojih rejtingov. Opozicijo je motilo, da so bili na sejo vabljeni le mirovniki, ne pa obrambni strokovnjaki ali diplomati.

Levica je v sprejem predlagala štiri sklepe. Tri so poslanci, tudi koalicijski zavrnili. Denimo, tistega, po katerem oba odbora pozivata vlado, da v institucijah EU in v zvezi Natu zavzema za zmanjšanje načrtovanih izdatkov držav članic na največ 1,5 odstotka BDP. Je pa koalicijska večina v obeh odborih izglasovala sklep, da odbora predlagata državnemu zboru in vladi, da se v zvezi s povečevanjem javnih izdatkov za obrambne namene opravi široka in vključujoča javna razprava, pred sprejetjem dokončne odločitve o povečevanju obrambnega trošenja.