Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Pri oboroževanju Evrope se je zataknilo že pri imenu

Narekovana pospešena vlaganja v oboroževanje in proizvodnjo orožja, tankov in granat nimajo prav nobene povezave z zelenimi evropskimi cilji zadnjih let.
Zdaj smo se znašli v razmerah, ko nam narekujejo vlaganja v oboroževanje. FOTO: Axel Heimken/Reuters
Zdaj smo se znašli v razmerah, ko nam narekujejo vlaganja v oboroževanje. FOTO: Axel Heimken/Reuters
29. 3. 2025 | 05:00
9:44

V nadaljevanju preberite:

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen si verjetno ni predstavljala, da bo v naglici sklepan slogan Rearm Europe, Ponovno oboroževanje Evrope, namenjen 800-milijardnemu načrtu obrambnih naložb, takoj naletel na tako ostre odzive v nekaterih državah (Italija, Francija, Španija itd.), da so ga v komisiji morali na vrat na nos preimenovati v piarovsko bolj sprejemljivo in nevtralno Pripravljenost 2030 (Readiness 2030).

Zataknilo se je torej že pri imenu. V razmerah, ko se je Evropa, metaforično rečeno, znašla na globalni mizi, in ob spoznanju, da ob zaveznikih, kot je Trumpova Amerika, niti ne potrebuje ruskih in drugih sovražnikov, bo morala (velja za Unijo in za posamezne države) seveda več in bolj smotrno vlagati v lastno obrambo in odpornost. A za to bo najprej potreben poglobljen strateški premislek, ne pa prenagljene ad hoc poteze. Tudi take, kot je recimo zadnje dramatično priporočilo Evropejcem, da si ustvarijo za 72 ur zalog hrane in drugih potrebščin, da bodo samozadostni v primeru izrednih razmer. Ta predlog, ki bo del t. i. strategije za pripravljenost Unije (Preparedness Union Strategy), kaže na negotovost in skoraj paničen odziv evropske komisije na premike v vse manj predvidljivemu zunanjem okolju.

Kako je videti konceptualna zmeda v evropski ekonomski politiki? Kakšne so zadnje gospodarske napovedi? Kaj čaka našo koalicijo v zadnji četrtini mandata? 

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine