Protest ekipe Sledilnika ob obletnici prvega primera okužbe

Ob obletnici prvega potrjenega primera okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji ekipa prostovoljnega projekta Covid-19 Sledilnik opozarja, da še vedno nimajo dostopa do vseh epidemioloških podatkov, pa čeprav se ti zbirajo. Zato danes tudi podatki na strani sledilnika za covid-19 niso dostopni, so zapisali. Na portalu so danes pojasnili, da so si »želeli in pričakovali, da bodo v sodelovanju z javnimi zdravstvenimi institucijami lahko vzpostavili odprt odnos in izboljšali podatkovne prakse, ki bodo nadomestile pomanjkljivosti javnih podatkovnih sistemov in koristile vsem – in to ne samo v tej, ampak tudi v naslednjih epidemijah in krizah«.

Ekipa sledilnika, kot pravi, ves čas opozarja, katere podatke bi želeli imeti in v kakšni obliki. Čeprav so od samega začetka dosegli napredek in zelo dobro sodelovali z ministrstvom za šolstvo, pohvalo si zasluži tudi Nacionalni inštitut za biologijo, ki javno objavlja podatke o virusu v odpadnih vodah, pa poudarjajo, da nekateri deležniki, kot sta NIJZ in ministrstvo za zdravje, niso prišli naproti. Razumejo, da organizacije in javna uprava nimajo kapacitet in človeških virov, da bi analizirali in modelirali podatke. »To je eden od razlogov, da mi obstajamo. Obstaja potencial strokovne javnosti za to, da nudi javnosti te podatke, ki jih institucije ne morejo,« so opisali razmere. Po njihovem mnenju so odprti podatki vredni precej več, kot če jih ima zgolj ena institucija, ki nima kapacitet, da bi jih analizirala. 
 

 

Prostovoljno ekipo motivira podpora javnosti

Poudarili so, da si kot skupnost za boljše razumevanje epidemije želijo in potrebujejo javno objavljene podatke, ki sicer potrebujejo minimalno dodatno obdelavo. »Ti podatki so že anonimizirani in zanje ni potrebno veliko domišljije, da bi prepoznali njihovo uporabnost. Zato, da lahko tudi mi pomagamo po svojih močeh in zmožnostih.« Izpostavili so, da gre za podatke o starostnih skupinah testirancev in o cepljenju ter o epidemiološkem stanju v domovih za ostarele. To so namreč podatki, o katerih vedo, da obstajajo, ampak se ne podajajo v »strojno berljivi obliki«.

Opozarjajo, da »smo brez dobrih podatkov slepi, pa čeprav jih vidimo«. Zato danes tudi podatki na strani sledilnika za covid-19 niso dostopni, so zapisali. To v praksi pomeni, da so njihovi podatki na portalu vidni in iz njih razberemo rezultate testiranj, ne moremo pa sami izbirati med prikazi in časovnim obdobjem. Menijo, da se je v zadnjem letu izkazalo, da so javno dostopni, transparentni, nazorni in vizualizirani podatki v krizah ključni za oblikovanje ukrepov javnega zdravja in omejevanje širjenja virusa.​

Ne gre zanemariti pomembnega dejstva, da ekipa sledilnika vse počne na prostovoljni ravni, ob obletnici pa so želeli opozoriti na pomen podatkov, ki jih zbrane in analizirane na enem mestu predstavljajo javnosti. Motivira jih podpora javnosti, napredka, ki bi si ga želeli v sodelovanju z javnimi inštitucijami pa ni, so povedali.
 

Opozorila o ločenem sledenju testiranj že decembra

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je o številu pozitivnih hitrih testov nehal poročati 13. februarja. Ekipa sledilnika za covid-19 je že konec lanskega decembra ob vpeljavi množičnega presejalnega hitrega testiranja opozarjala, da je treba rezultatom hitrih in PCR-testov slediti ločeno, saj testiranji ponujata različne informacije. Velik delež pozitivnih na PCR-testih jeseni je pomenil povečano širjenje okužb in napovedoval, da se bližamo zgornji meji zmogljivosti v laboratorijih. Iz hitrih testov pa je bilo razbrati, kako se spreminja prisotnost okužb med asimptomatskimi osebami. Ker so s terena poročali o »nenavadno visokem številu lažno pozitivnih testov«, so epidemiologi predlagali, da vse pozitivne na hitrih testih preverijo še s PCR-testi. Takrat so iz statistike »izginili« tudi rezultati hitrih testov.



Pri sledilniku za covid-19 so takrat opozorili, da spremembe »testnih režimov« otežujejo interpretacijo podatkov. Menijo, da obstajajo odlični podatki o deležu okužb med asimptomatsko populacijo, pa jih ne poročajo več javno. Ker pogrešajo tudi podatke o razlogih za napotitev na testiranje, so NIJZ in ministrstvo za zdravje pozvali k »vsaj delni ohranitivi integritete obeh časovnih serij podatkov«: deleža pozitivnih na PCR- in na hitre teste po občinah, starosti in spolu.