Evropa mora čuvati temeljne vrednote njenega nastanka

»Sto nedolžnih življenj je ugasnilo za ceno enega, in to takrat, ko so se že kazali obeti konca grozot in vnovičnega začetka težko pričakovane svobode. Njihova srca so se ustavila, ko so več kot tisoč kilometrov stran na Jalti potekali pogovori o koncu trpljenja in vojne ter povojni ureditvi sveta,« je ob 80. obletnici nacističnega zločina v Grabnu pri Stranicah pri Frankolovem zbrani množici med drugim povedala predsednica države Nataša Pirc Musar.

Množica se je poklonila žrtvam nacističnega nasilja. FOTO: Bojan RajšekDelo

Drugi bataljon Bračičeve brigade je v začetku februarja 1945 v soteski Tesno ob cesti Celje–Maribor postavil zasedo. Partizani so napadli kolono nemških policistov SS, uničili dva tovornjaka in z mitraljezi prerešetali avto nacističnega funkcionarja celjskega okrožja Antona Dorfmeistra, ki je naslednji dan umrl v celjski bolnišnici. General Erwin Rösener je že pred pogrebom nacističnega veljaka določil število talcev in način eksekucije. Sto Slovencev za enega nacističnega veljaka.

Talce so pripeljali iz celjskega Starega piskra, kamor so jih pripeljali tudi iz Maribora in Trbovelj, ter jih v Grabnu pri Stranicah obesili na drevesa. Najmlajša žrtev je imela 16 let, najstarejši talec pa 64 let. Devetindevetdeset talcev so obesili, enega pa ustrelili. Ustreljen je bil oče, ki ni zmogel gledati obešenega sina. Zaporniki so kasneje trupla zagrebli v dva grobova, kjer so po vojni uredili dva spomenika s 60 in 40 pokopanimi talci.

Himmler aretiral
dva duhovnika

Pred spominsko slovesnostjo smo obiskali Branka Cestnika, župnika v Frankolovem. Dejal je, da so nacisti izvajali teror tudi nad duhovniki. Tako je bil že sredi aprila 1941 na spodnjem koncu Straniškega grabna aretiran frankolovski župnik Alojz Sunčič, aretiral pa ga je drugi mož nacistične združbe Reichsführer-SS, Heinrich Himmler osebno.

Župnik Branko Cestnik iz Frankolovega je povedal zgodbo o aretaciji dveh duhovnikov. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Himmler se je namreč takrat peljal iz Maribora v Celje in ob cesti videl duhovnika na kolesu, ki ni dvignil roke v nacistični pozdrav, saj je božji odposlanec gledal vstran v hrib. To ga je tako ujezilo, da je ukazal ustaviti avtomobile in aretiral župnika, kolo pa podaril mimoidočemu dečku. Po poti je v Vojniku aretiral še tamkajšnjega župnika Antona Lassbacherja, ki mu njegov nemški priimek ni pomagal, saj je na trditev zasliševalca o njegovem nemškem poreklu to zanikal in krvniku zabrusil, da je Slovenec. Oba sta vojno preživela.

Za poenotenje Evrope

Pirc Musarjevo žalosti, da ljudje še vedno ne živijo v miru, saj dogodki po svetu kažejo, da se človeštvo iz polpretekle zgodovine ni ničesar naučilo. Ob teptanju dostojanstva, človečnosti in ozemeljske celovitosti še vedno umirajo številne nedolžne žrtve. Po njenem prepričanju mednarodna skupnost vse bolj postaja nemočna opazovalka držav, ki namesto moči argumenta uporabljajo argument moči.

FOTO: Bojan RajšekDelo

»Odgovornost vseh nas je, da se civilizacijske vrednote branijo in ohranijo. Zdaj je skrajni čas za enotnost in solidarnost. Skrajni čas je tudi za poenotenje Evrope, ki mora čuvati temeljne vrednote, na katerih je nastala, in skrbeti za lastno prihodnost,« je več sto zbranim dejala osrednja govornica. Prepričana je, da v obdobju globalne soodvisnosti in povezanosti pretres na enem koncu sveta povzroči reakcijo na drugem koncu, pri čemer izgubljajo vsi. Napenjanje mišic, žuganje in komolčenje na mednarodnem parketu ne koristijo nikomur.

Na slovesnosti
tudi celjski škof

Globalne izzive je treba reševati premišljeno in strpno. Po njenem prepričanju sta to naša odgovornost in naš dolg do žrtev in tudi do generacij, ki prihajajo za nami. Predsednica je med drugim povedala, da smo se Slovenci vedno povezali, ko je bilo to ključno za naš obstoj, saj moramo znati sodelovati, odpuščati, živeti v sožitju in poskrbeti, da se vojno gorje na naših tleh nikoli več ne ponovi. Verjame, da bo narodu to uspelo, saj nas povezuje skupno prizadevanje za boljšo prihodnost naših otrok.

Na spomeniku so izpisana imena talcev. FOTO: Bojan RajšekDelo

»Iz zgodovine naj se ne prenašata jeza in sovraštvo, ampak naj nas opominja, kaj jeza in sovraštvo povzročata,« je sklenila Pirc Musarjeva. Zbrane je s krajšo versko slovesnostjo nagovoril tudi celjski škof Maksimilijan Tomaž. Komemoracijo sta pripravila celjska občina in Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev na Stranicah.