EU preprečila izvoz cepiva AstraZenece

20.10 Novartis bi lahko sodeloval pri proizvodnji cepiv

Nemško podjetje Curevac se je danes dogovorilo s švicarskim gigantom Novartis glede pomoči pri proizvodnji cepiva proti covidu-19. Švicarsko podjetje bo do konca leta predvidoma izdelalo 50 milijonov odmerkov Curevacovega cepiva, poročajo tuje tiskovne agencije. Cepivo Curevaca sicer še ni odobreno v Evropski uniji, se pa pri podjetju pospešeno pripravljajo na začetek proizvodnje. Glede na dogovor namerava Novartis do konca leta proizvesti 50 milijonov odmerkov in okoli 200 milijonov v prihodnjem letu. Predvidoma poleti bi ga začeli proizvajati v Novartisovi tovarni v Kundlu na avstrijskem Tirolskem.

19.50 V Braziliji znova rekordno število smrtnih žrtev

V Braziliji je v 24 urah v povezavi s covidom-19 umrlo 1910 ljudi, je v sredo zvečer objavilo ministrstvo za zdravje. S tem so že drugi dan zapored presegli dnevni rekord smrtnih žrtev pandemije, potem ko so v torek poročali o 1641 mrtvih, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Skupno je v povezavi s covidom-19 v Braziliji umrlo 259.271 ljudi. Potrdili so še 71.704 nove okužbe, skupno pa so v največji latinskoameriški državi potrdili več kot 10,7 milijona okužb z novim koronavirusom. Samo še v ZDA in Indiji jih je več. V Braziliji so v januarju sicer začeli cepiti proti covidu-19, vendar je zdravstveni sistem na robu kolapsa. Brazilski predsednik Jair Bolsonaro sicer zatrjuje, da se zganja panika. Guvernerje, ki zapirajo svoje zvezne države, pa je posvaril, da se bodo morali sami znajti glede pomoči. 



18.50 Danska, Avstrija in Izrael oblikujejo cepilno zavezništvo

Izrael, Danska in Avstrija se želijo z oblikovanjem zavezništva za cepljenje proti covidu-19 pripraviti na morebitne prihodnje težave s proizvodnjo in dostavo. Predsedniki vlad omenjenih držav so se danes v Jeruzalemu dogovorili glede poglobljenega sodelovanja predvsem na področju raziskovanja in proizvodnje, poročajo tuje tiskovne agencije Kurz je pred obiskom Izraela napovedal, da se Avstrija v prihodnje glede cepiv ne bo več zanašala samo na Evropsko unijo. Zaradi počasnosti in zastojev pri dobavah so bile do EU kritične tudi druge države. Francija je na drugi strani poudarila pomen evropske solidarnosti ter bila kritična do namer Avstrije in Danske, so sporočili iz francoskega zunanjega ministrstva.

17.50 Evropski komisar napoveduje, da bodo do poeltja cepljeni vsi

V Evropski uniji bi lahko do konca poletja proti covidu-19 cepili vse evropske državljane, je bil danes v Rimu prepričan evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, ki zaupa v sposobnost hitrejše dostave cepiv v EU. Komisar, ki je zadolžen za pospešitev proizvodnje cepiv, sicer upa, da bo omenjeno mogoče doseči še prej. Po pogovoru z italijanskim ministrom za gospodarski razvoj Giancarlom Giorgettijem je tudi izrazil navdušenje nad pospešitvijo proizvodnje cepiv v farmacevtskih podjetjih, poročajo tuje tiskovne agencije. V pogovoru za sredin italijanski dnevnik Corriere della Sera je povedal, da so države članice doslej prejele 43 milijonov odmerkov cepiv in da 30 odstotkov odmerkov še niso porabile, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 

17.00 EU blokirala izvoz cepiva 

EU je v okviru konec januarja vzpostavljenega mehanizma za nadzor izvoza cepiv proti covidu-19 prvič blokirala izvoz kakega cepiva. Ukrep je zadel pošiljko 250.000 odmerkov cepiva AstraZenece, ki je bila iz Italije namenjena v Avstralijo, ob sklicevanju na vire v EU poročajo tuje tiskovne agencije. Evropska unija je mehanizem vzpostavila v odziv na težave z dobavo cepiv proti covidu-19, zlasti z britansko-švedskim podjetjem AstraZeneca. Omogoča prepoved izvoza cepiva, če podjetje ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti do EU. Ukrep velja do konca marca.

Sistem deluje tako, da mora podjetje oblastem v državi, kjer je njegova tovarna, sporočiti, koliko odmerkov namerava izvoziti, komu in kdaj. V skrajnem primeru lahko pristojne nacionalne oblasti izvoz prepovejo. Pri odločanju je mnenje komisije zavezujoče. Italija je v konkretnem primeru Bruselj o predlogu svoje odločitve obvestila minuli konec tedna. Evropska komisija bi lahko njeni odločitvi ugovarjala, a ji ni, na spletu piše Financial Times, ki je prvi poročal o tem. V nasprotju s proizvajalcema ostalih dveh doslej v EU odobrenih cepiv proti covidu-19, Pfizerja in BioNTecha ter Moderne, podjetje AstraZeneca uniji še ni dobavilo dogovorjene količine odmerkov. Podjetje je ob sklicevanju na težave s proizvodnjo v prvem četrtletju načrtovano dobavo 80 milijonov odmerkov okrnilo na 40 milijonov odmerkov.

14.40 V Evropi ponovno naraščanje števila okužb

Več kot polovica evropskih držav je v zadnjem tednu zaznala porast števila novih okužb z novim koronavirusom, so danes opozorili v evropskem uradu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in države pozvali, naj namenijo več pozornosti novim različicam virusa. Obetajoče upočasnjevanje širjenja okužb se je tako po šestih tednih končalo. Število na novo potrjenih okužb v Evropi se je po podatkih WHO v zadnjem tednu povečalo za devet odstotkov in je preseglo milijon. Še posebej slab je trend v srednji in vzhodni Evropi, pa tudi v nekaterih zahodnoevropskih državah. Britanska različica novega koronavirusa je prisotna že v 43 od 53 evropskih držav, južnoafriška v 26, brazilska pa v 15 državah.

13.47 Zavod izplačal novih 18 milijonov evrov po interventni zakonodaji

Zavod RS za zaposlovanje je danes znova nakazal pomoč delodajalcem na podlagi protikoronske interventne zakonodaje, in sicer skupno 17,89 milijona evrov. Skupaj so iz tega naslova doslej izplačali 488,48 milijona evrov, so navedli za STA. Za začasno denarno nadomestilo za 1291 brezposelnih oseb so izplačali nekaj več kot en milijon evrov, za karanteno in višjo silo za 4790 delodajalcev in 9762 zaposlenih 3,18 milijona evrov, za čakanje na delo za 5132 delodajalcev in 15.507 zaposlenih pa 13,7 milijona evrov. Kot so februarja pojasnili na zavodu, prednost pri reševanju vlog dajejo povračilu nadomestila plače zaradi čakanja na delo in subvencijam za skrajšani polni delovni čas, saj gre v teh primerih za delodajalce, katerih poslovanje je zaradi epidemije okrnjeno in nujno potrebujejo finančno pomoč. Osmi protikoronski zakon omogoča brezposelnim tudi uveljavljanje enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov neto. Vlogo morajo predložiti do najpozneje 8. marca.

12.25 V ponedeljek odpirajo vrtove in terase lokalov

»Veseli me, da smo prišli do točke, kjer lahko ponovno zaženemo del gostinske dejavnosti,« je na twitterju navedel Zdravko Počivalšek. »Vendar je treba poudariti, da ta sprostitev prinaša izjemno odgovornost,« je dodal. Če bodo namreč po sprostitvi ukrepov v omenjenih dveh regijah okužbe narasle, bo ponujanje gostinskih storitev na terasah prepovedano za rumeno fazo, je še zapisal. »Zato apeliram tako na gostince kot tudi na goste: ravnajmo odgovorno in spoštujmo ukrepe, da se lahko čim prej vrnemo v normalno življenje,« je sklenil.



Daljši zapis na družbenem omrežju facebook razkriva, da gre za tedensko testno obdobje, ki bo veljalo kot pokazatelj, ali se lahko tak model sproščanja varno izvaja tudi drugod po Sloveniji, kjer je epidemiološka slika ugodna. Gostinci bodo lahko sicer na terasah stregli med 6. in 19. uro, gostje pa bodo morali zapustiti terase in vrtove lokalov najpozneje do 19.30. Zaposleni in gostje bodo morali ves čas nositi maske, razen ko bodo sedeli pri mizi. Zaposleni v gostinskih lokalih se bodo morali enkrat na teden testirati na okužbo z novim koronavirusom. Strežba bo dovoljena izključno za mizami. Razdalja med osebami bo morala biti najmanj 1,5 metra, med robovi miz bodo morali gostinci zagotoviti tri metre razdalje. Za eno mizo bodo lahko sedele največ štiri osebe. Glede na velikost terase ali vrta bo določeno maksimalno dovoljeno število gostov. Nujno je razkuževanje rok ter miz pred menjavo gostov za mizo ter odstranitev ali prilagoditev predmetov v skupni uporabi, da se jih zaporedoma ne bo dotikalo več gostov. Vstop v gostinski lokal bo dovoljen le v primeru uporabe toaletnih prostorov.

11.24 Ema začela tekoči pregled ruskega cepiva sputnik V

Evropska agencija za zdravila (Ema) je začela tekoči pregled ruskega cepiva proti covidu-19 sputnik V, ki ga je razvil ruski nacionalni center za epidemiologijo in mikrobiologijo Gamaleja, je danes sporočila agencija s sedežem v Amsterdamu. Pregled bo potekal, dokler ne bo na razpolago dovolj dokazov o učinkovitosti cepiva, da bo lahko proizvajalec zaprosil za dovoljenje za prodajo na evropskem trgu. Ema glede tega nato izda priporočilo, uradno odločitev pa sprejme evropska komisija. Ema je sporočila, da bo ocenila skladnost cepiva sputnik V z običajnimi standardi EU glede učinkovitosti, varnosti in kakovosti. Kot so dodali, odločitev odbora agencije za zdravila, da začne tekoči pregled, temelji na rezultatih laboratorijskih študij in kliničnih študij cepiva pri odraslih.



Iz Rusije so danes sporočili, da bodo od junija do konca leta lahko dobavili cepivo za 50 milijonov Evropejcev, poročajo tuje tiskovne agencije. Cepivo sputnik V je, tako kot v EU že odobreno cepivo AstraZenece, vektorsko cepivo, za dosego imunosti sta potrebna dva odmerka v razmiku 21 dni. V liofilizirani obliki se ga shranjuje na temperaturi med dvema in osmimi stopnjami Celzija, sicer pa pri minus 18 stopinjah. V raziskavah se je izkazalo za 91,6-odstotno učinkovito. Ruske pristojne službe so sputnik V registrirale že avgusta lani, več mesecev pred objavo rezultatov zadnje faze obsežnega kliničnega testiranja. Množično cepljenje z njim so začeli decembra. Cepivo je bilo odtlej odobreno v številnih državah po svetu, kjer z njim tudi že poteka množično cepljenje, med drugim v Braziliji, Argentini, Alžiriji, Boliviji, Srbiji in Iranu.

Čeprav v EU še nima dovoljenja za uporabo, pa se v luči dolgih postopkov odobritve in zamud pri dobavi cepiv proti covidu-19 iz skupnega naročila EU v številnih članicah kaže vse večje zanimanje zanj. Na Madžarskem, ki je njegovo uporabo januarja odobrila kot prva članica, s sputnikom V že množično cepijo prebivalce. Pred dnevi so začasno dovoljenje za uporabo izdale tudi pristojne službe na Slovaškem, kjer so prejeli prvo pošiljko od skupaj dva milijona naročenih odmerkov cepiva v Rusiji. Cepivo sputnik V je v Rusiji naročila tudi Češka. Pogovore z Rusijo o nakupu cepiva sputnik V pospešuje tudi sosednja Hrvaška, ki ga namerava odobriti, preden bo njegovo uporabo dovolila Evropska unija. V EU so bila doslej za izredno uporabo odobrena tri cepiva proti covidu-19, in sicer proizvajalcev Pfizer/Biontech, Moderna in AstraZeneca. Ema je napovedala, da bo 11. marca sporočila odločitev glede odobritve cepiva proizvajalca Johnson & Johnson.

11.19 Na Hrvaškem se rahlo zvišuje število novih okužb z novim koronavirusom

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob 6965 opravljenih testih potrdili 667 novih okužb z novim koronavirusom. Umrlo je devet covidnih bolnikov, je danes potrdil nacionalni štab civilne zaščite. Danes objavljeno število novih okužb je nekoliko višje, kot je bilo prejšnja dva četrtka. Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite je bilo v zadnjih 24 urah v primorsko-goranski županiji 77 novih okužb. Iz istrske županije poročajo o treh novih primerih. Na Hrvaškem je trenutno 3558 aktivnih primerov okužbe. V bolnišnicah se zdravi 740 covidnih bolnikov, od katerih jih 69 potrebuje pomoč medicinskih ventilatorjev. V samoizolaciji je 14.456 ljudi. Doslej so opravili 1.368.448 testov in okužbo potrdili pri 244.872 ljudeh. Umrlo je 5564 covidnih bolnikov. Okrevalo je 235.750 obolelih, je še objavil hrvaški štab.



11.15 Na Madžarskem v zadnjem dnevu 6278 okužb, največ v treh mesecih

Na Madžarskem so v zadnjih 24 urah potrdili 6278 novih okužb z novim koronavirusom, kar je največ v zadnjih treh mesecih, kažejo uradni podatki, ki jih navaja madžarska tiskovna agencija MTI. Obenem je v vzhodni sosedi umrlo še 152 ljudi s covidom-19. Skupno število potrjenih okužb od začetka epidemije se je tako na Madžarskem povzpelo na 446.178, skupno število umrlih s covidom-19 pa na 15.476. Trenutno je v državi več kot 102.500 aktivno okuženih, bolnišnično zdravljenje jih potrebuje več kot 6550, 639 bolnikov je na medicinskih ventilatorjih, poroča MTI.

Po drugi strani so na Madžarskem s slabimi desetimi milijoni prebivalcev, kjer poleg na ravni EU odobrenih cepiv uporabljajo tudi ruski sputnik V in cepivo kitajskega podjetja Sinopharm, doslej proti okužbi z novim koronavirusom cepili več kot 785.000 ljudi, od tega več kot 267.000 z dvema odmerkoma. Do velike noči naj bi po načrtih pristojnih v Budimpešti vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19 prejelo vseh 2,6 milijona Madžarov, ki so se prijavili za cepljenje.



10.27 Tadeja Kotar: »Naše knjige so bili naši pacienti«

Ob obletnici prvega potrjenega primera okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji je zdravnica Tadeja Kotar pojasnila, da so si oddahnili, ko so lani 4. marca potrdili prvi primer, saj so se dolgo spraševali, zakaj še niso imeli prvega pacienta. O bolezni je bila večina stvari neznanih, pravzaprav so bile naše knjige pacienti, je pojasnila. Ob prihodu prvih primerov pa se je na hitro zgrnilo obilo dela.

Predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc pa je poudarila, da se je delo s pripravami in zbiranjem informacij začelo že pred potrditvijo prvega primera. »Nismo si predstavljali, s čim imamo opravka. Vse znanje, ki ga imamo, se je kopičilo sproti,« je pojasnila. »Tudi to, kar o koronavirusu vemo danes, morda čez eno leto ne bo več držalo. Upam le, da se ne bodo razmahnile bolj nevarne različice.« Glede odprtja teras gostinskih lokalov pa je povedala, da ob primerni varni razdalji in nošenju mask ne vidi, da bi se epidemiološko kaj spremenilo, saj je zunaj manjša možnost prenosa. Če pa bi se na majhnem prostoru zbiralo veliko ljudi in brez mask, pa bi bilo drugače, je še poudarila Lejko Zupančeva. 



10.11 V sredo 1019 novih okužb, umrli štirje bolniki

Po podatkih sledilnika za covid-19 so v sredo v Sloveniji opravili 5822 PCR-testov in 27.194 hitrih antigenskih testov ter potrdili 1.019 novih okužb. Delež pozitivnih na PCR-testih je bil 17,5-odstoten. Skupno število aktivnih primerov znaša 10.897. Sedemdnevno povprečje okuženih je v sredo znašalo 788,1. Umrli so štirje bolniki. 

V bolnišnicah se zdravi 511 pacientov, pet manj kot včeraj. Na intenzivni terapiji se zdravi 86 pacientov, štirje več kot včeraj. Včeraj je bilo v bolnišnice sprejetih 41, odpuščenih pa 42 pacientov, je na novinarski konferenci predstavila vladna govorka Maja Bratuša.



9.49 Lufthansa lani pristala v rekordni izgubi

Nemški letalski prevoznik Lufthansa je lani ustvaril rekordnih 6,7 milijarde evrov izgube, potem ko je pandemija covida-19 po vsem svetu tako rekoč ustavila potovanja. Največji evropski letalski prevoznik rdeče številke pričakuje tudi v letošnjem letu, kapacitete naj bi bile med 40 in 50 odstotki predkoronskih, poročajo tuje tiskovne agencije. Lufthansa, ki ima pod svojim okriljem tudi letalske prevoznike Swiss, Austrian, Brussels Airlines in Eurowings, je lani letela z okoli 31 odstotki predkoronskih kapacitet. Njeni prihodki so se glede na leto 2019 znižali za 63 odstotkov na 13,6 milijarde evrov, povzema nemška tiskovna agencija DPA. Lanska rekordna izguba je sledila 1,2 milijarde evrov dobička v letu 2019. Iz poslovanja je Lufthansa lani ustvarila 5,5 milijarde evrov izgube, potem ko je imela leta 2019 pri tem kazalniku dve milijardi evrov plusa. Število zaposlenih je letalska skupina zmanjšala s predpandemskih 141.000 na 110.000 in velik del sodelavcev premaknila na skrajšani delovni čas, ogroženih pa je še okoli 10.000 delovnih mest. Tudi letos Lufthansa pričakuje izgubo iz poslovanja, čeprav nekaj manjšo kot lani. Trenutno leti z okoli 20 odstotki svojih kapacitet, celoletno povprečje pa naj bi se gibalo med 40 in 50 odstotki.



90 odstotkov kapacitet iz leta 2019 naj bi dosegli šele sredi desetletja, zaradi česar bo Lufthansa tudi zmanjšala svojo floto iz sedanjih 800 letal na 650 do leta 2023. Tako s piloti kot kabinskim osebjem je nemški letalski prevoznik pri tem dosegel dogovore, s katerim naj bi se izognili odpuščanju – ti vključujejo znižanje plač za pilote ter odpoved bonusom za kabinsko osebje. Lufthansi je sicer lansko leto pomagala preživeti nemška vlada z devet milijard evrov vrednim paketom pomoči. 

8.53 Na poletnih igrah v Tokiu verjetno brez tujih gledalcev

Gledalci iz tujine najverjetneje ne bodo dobili dovoljenja za ogled športnih bojev na poletnih olimpijskih igrah v Tokiu, danes pišejo japonski mediji, potem ko so organizatorji poudarili, da je javna varnost »najvišja prioriteta« zaradi koronavirusa preloženih iger. 

8.38 Nemčija podaljšala ukrepe do 28. marca

Nemčija je do 28. marca podaljšala ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa, vendar pa so se nemška kanclerka Angela Merkel in predstavniki zveznih dežel v sredo zvečer po večurnih pogajanjih dogovorili o strategiji postopnega ponovnega odpiranja države, ki bo odvisno od epidemioloških razmer. V ospredju strategije boja proti proti širjenju novega koronavirusa sta cepljenje proti covidu-19 in množično testiranje, je po sestanku sporočila Merklova. Od prihodnjega tedna bo vsak nemški državljan vsak teden dobil brezplačen test, je dejala in napovedala več fleksibilnosti pri oblikovanju seznamov za cepljenje, da bi čim manj terminov ostalo neizkoriščenih. Možno bo tudi cepljenje pri družinskih zdravnikih. S ponedeljkom bodo v Nemčiji nekoliko sprostili ukrepe za omejevanje zasebnih stikov. Lahko se bosta družili dve gospodinjstvi s po največ petimi člani. Če se bo stopnja okužbe zmanjšala, se bodo omejitve stikov še bolj sprostile. Po vsej državi se bodo lahko odprle knjigarne, cvetličarne in vrtnarije.



Nadaljnje sproščanje ukrepov bo odvisno od sedemdnevne incidence, in sicer bo dovoljeno v regijah, kjer nimajo več kot sto novih okužb na 100.000 prebivalcev. Tam bi lahko odprli terase restavracij, kinodvorane in gledališča. Omogočili bi tudi individualni šport v zaprtih prostorih in šport na prostem. »Narediti moramo korake, to pa morajo biti koraki, ki nas bodo vrnili nazaj,« je dejala nemška kanclerka po sestanku. »Leto 2021 ne bo kot leto 2020, zdaj smo bistveno dlje. Zdaj imamo cepiva in teste. Cepivo pomeni izhod iz pandemije,« je dejala.

7.06 Ponekod po ZDA starostno mejo za cepljenje spuščajo na 50 let

Ameriške zvezne države so starostno mejo za cepljenje proti covidu-19 spustile na 50 let, predvsem se posvečajo učiteljem, da bi se čim prej obnovil pouk v učilnicah. V ZDA se je do sinoči po podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa s koronavirusom okužilo 28,8 milijona ljudi, umrlo pa jih je več kot 518.000. Samo v sredo je bilo 55.000 novih okužb in 1900 mrtvih. Povprečje zadnjega tedna je 60.000 novih okužb na dan in 2000 mrtvih. Število okužb in smrti upada, število cepljenj pa narašča. Doslej so po ZDA z najmanj enim odmerkom Pfizerja ali Moderne cepili 20 odstotkov odraslega prebivalstva oziroma 52 milijonov ljudi. Z dvema odmerkoma pa so cepili deset odstotkov odraslih Američanov.



Države zdaj, ko so na voljo tudi cepiva podjetja Johnson & Johnson, širijo dostop do cepljenja. V New Yorku, kjer je število mrtvih v sredo upadlo na 75, še vedno cepijo le starejše od 65 let, Indiana in Michigan pa bosta sredi marca starostno mejo spustila na tiste, ki so stari 50 let in več. Arizona in Connecticut sta starostno mejo znižala na 55 let, Pensilvanija in Wisconsin sta vse nove odmerke cepiva Johnson & Johnson rezervirala za učitelje, v Detroitu pa so začeli cepiti vse delavce v tovarnah, ne glede na starost. Predsednik ZDA Joe Biden je v torek napovedal, da bodo imeli v ZDA do konca maja dovolj odmerkov za cepljenje vseh odraslih Američanov. V Tennesseeju bodo od ponedeljka začeli cepiti tudi starejše od 16 let, ki imajo kakšne zdravstvene težave. Biden in zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da nevarnosti še ni konec, in kritizirajo zvezne države, kjer hitijo z odpravljanjem varnostnih ukrepov. 

6.57 Pred letom dni v Sloveniji potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom

Danes mineva leto dni, odkar so v Sloveniji potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom. Odtlej je bilo potrjenih že več kot 191.000 okužb, več kot 4000 bolnikov s covidom-19 je umrlo. Po težkem letu, ki je za nami, je tudi prihodnost negotova, saj se ob pojavu novih različic virusa že napoveduje tretji val epidemije.



6.44 ​Vlada po Hojsovih napovedih o odprtju teras lokalov v dveh regijah

Na današnji seji naj bi vlada obravnavala spremembe režima pri prehodu meje in po napovedi ministra Aleša Hojsa za POP TV tudi možnost odprtja teras lokalov v zasavski in posavski regiji.

Vlada je v sredo sicer podaljšala omejitve zbiranja in gibanja, ni pa še odločila, kako bo po novem z režimom na mejah. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je sicer v ponedeljek v DZ napovedal, da bi se lahko precej zaostril nadzor na meji. V sredini oddaji 24ur zvečer pa je povedal, da bo vlada že jutri na pobudo gospodarskega ministra Zdravka Počivalška obravnavala predlog, da bi se v dveh regijah, ki sta po epidemioloških kazalnikih že porumeneli, gre za zasavsko in posavsko regijo, odprli terase gostinskih lokalov v popoldanskem času. »Tudi stroka je temu deloma naklonjena, želijo pa, da se napišejo natančni predpisi, kako bi to izvajali,« je dejal Hojs.



6.39 Danes znanih več podrobnosti o nadaljnjem šolanju dijakov

Po sredini odločitvi vlade, da se v ponedeljek v šole vrnejo vsi dijaki, naj bi pristojni danes predstavili podrobnosti režima v šolah.
Vlada je v sredo odločila, da se v šole v ponedeljek vračajo tudi dijaki prvih treh letnikov, ki so se do zdaj izobraževali na daljavo. Odločila je še, da bodo maske tudi v matičnih učilnicah obvezne tako za učitelje kot dijake in učence od vključno šestega razreda osnovne šole.
Danes pa bo uradno znano, ali bo pouk v srednjih šolah potekal po modelu C, kar pomeni, da se polovica dijakov en teden šola v šoli, druga polovica pa na daljavo, naslednji teden pa se zamenjajo. Tako je vladi namreč predlagala strokovna svetovalna skupina.