Dobro leto dni za Janšo v Kijev tudi Golob

Iz kabineta predsednika vlade je prišla neuradna informacija, da se Robert Golob kot drugi slovenski predsednik vlade za Janezom Janšo odpravlja v Ukrajino, ki je žrtev vojaške agresije. Kdaj točno in kako bo Golob potoval v Kijev, kdaj se bo srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in kdo vse bodo njegovi sogovorniki v Ukrajini, iz varnostnih razlogov v kabinetu predsednika vlade ne želijo razkrivati.

Podobna je bila tudi situacija lani marca, ko se je takratni predsednik vlade Janez Janša s skupino vzhodnoevropskih predsednikov vlad kot prvi med tujimi državniki odpravil v takrat oblegani Kijev. Janša in njegovi politični zavezniki iz višegrajskega kroga so takrat potovali v Kijev z vlakom. V zahvalo Janši, Mateuszu Morawieckemu, Petru Fiali in Jarosławu Kaczyńskemu je Zelenski postavil spominsko ploščo pred parlamentom v Kijevu.

Jasno je, da želi Golob Ukrajincem prenesti odločno sporočilo slovenske solidarnosti z Ukrajino. Čeprav se v Sloveniji zaradi notranjepolitičnih delitev poskušajo vzpostavljati delitve glede Ukrajine med taborom tako imenovanih mirovnikov in pravičnikov, pa je uradna slovenska politika do Ukrajine enotna, ne glede na to, kdo je v Sloveniji na oblasti. Uradno stališče je, da je Rusija agresor v Ukrajini, slovenski politiki pa konstantno obsojajo rusko vojaško agresijo. Slovenski politiki tudi konstantno izražajo podporo Ukrajini v boju za povrnitev teritorialne integritete.

Poleg Janše sta iz Golobove vlade Ukrajino lani obiskala tako zunanja ministrica Tanja Fajon kot obrambni minister Marjan Šarec. Zunanjo ministrico Tanjo Fajon je lani konec julija v Kijevu poleg zunanjega ministra sprejel tudi ukrajinski premier Denis Šmihal. Poudarila je, da je Ukrajina tista, ki bo povedala, »kdaj bodo vzpostavljeni pogoji, da bo lahko orožje zamenjala diplomacija«.    

Konec novembra lani pa se je v Kijevu mudil obrambni minister Šarec, ki sta ga spremljala državni sekretar Damir Črnčec in načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš. Slovenija se po količini vojaške in druge pomoči glede na BDP uvršča v zgornjo polovico držav članic EU.

V četrtek pa se bodo nadaljevale notranje razprtije glede Rusije. Na predlog SDS bo državni zbor na izredni seji razpravljal o predlogu resolucije za uvrstitev Rusije med države, ki podpirajo terorizem. Predlog resolucije je že zavrnil odbor za zunanjo politiko. Iz vladnih virov je slišati, da bi resolucija s takšno vsebino lahko imela nasprotne učinke od želenega. V mednarodnopravni hierarhiji zločinov sta namreč vojaška agresija in genocid nad terorizmom, zato lahko resolucija SDS dejansko pomeni zmanjševanje odgovornosti ruskega režima za vojne zločine.